Vlada je v sredini marca z uredbo določila najvišjo maloprodajno ceno 95-oktanskega bencina pri 1,503 evra za liter in ceno litra dizla pri 1,541 evra. Uredba je prenehala veljati s prvim majem, vlada pa se za njeno podaljšanje ni odločila, saj naj bi se vmes razmere na trgu naftnih derivatov stabilizirale. Pričakovano so se takoj ob prenehanju veljavnosti vladne regulacije cene krepko zvišale. Danes je tako treba za liter bencina na Petrolovih bencinskih servisih odšteti 1,652 evra, za liter dizla pa kar 1,853 evra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Bodoči mandatar Robert Golob je ob robu koalicijskih pogajanj krivdo za nastali položaj zvalil na odhajajočega premierja Janeza Janšo, ki se po njegovem mnenju z odpravo regulacije maščuje za volilni poraz, ob tem pa je opozoril še na morebitno kartelno dogovarjanje med naftnimi trgovci zaradi hitre uskladitve cen. Po njegovem mnenju je v primerih, kot je ta, ko trg ne deluje, treba ukrepati s pametno regulacijo. V Petrolu pravijo, da sami določajo svojo cenovno politiko za pogonska goriva in se pri tem ne usklajujejo z drugimi ponudniki. V pojasnilo izpostavljajo ugotovitve varuha konkurenca, ki je decembra 2021 objavil končno poročilo Raziskava trga pogonskih goriv II. V analizi je namreč bilo ugotovljeno, da ima na maloprodajno ceno pogonskih goriv največji vpliv nabavna cena goriva. Agencija je tudi ugotovila, da cene po deregulaciji med ponudniki niso bile vedno enake, so pa bili zaznani pogosto enaki datumi sprememb maloprodajnih cen med različnimi ponudniki. Agencija je ugotovila še, da sistem napovedovanja in spreminjanja cen v Sloveniji preko aplikacije Goriva.si omogoča hitro prilagajanje cen drugih ponudnikov in tako neposredno ni mogoče pripisati protikonkurenčnega delovanja ponudnikov na trgu pogonskih goriv oziroma kršenja Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.
Kdaj državna intervencija in kakšna
Kaj pa pravijo na napovedi Goloba o pametni regulaciji trga, v primeru kot je ta, ko ta ne deluje? Če se bo energetska kriza zaradi različnih okoliščin, vključno z razmerami v Ukrajini, zaostrovala do te mere, da bodo posledično cenovni pritiski na potrošnike in poslovne odjemalce nevzdržni, bo verjetno potrebna intervencija države z vladnimi ukrepi, priznavajo v Petrolu. "Njihov namen naj bo, da pomagajo državljanom zadovoljiti osnovne potrebe po gorivih in seveda podpora gospodarstva, da se prepreči omejevanje obsega dejavnosti ali v skrajnem primeru zapiranje podjetij. Kot najprimernejše ukrepe ocenjujemo subvencije, podobno kot je francoski model, ki ne ruši obstoječih davkov in dajatev," menijo v državnem naftnem trgovcu in poudarjajo, da dajatve predstavljajo velik delež maloprodajne cene goriv (npr. 41 % v maloprodajni ceni dizel goriva). V vsakem primeru pa naj bodo ukrepi sorazmerni in časovno omejeni v odvisnosti od intenzivnosti in trajanja energetske krize. V Franciji so denimo zaradi naraščajočih cen pogonskih goriv gospodinjstvom, kmetom in voznikom tovornjakov ponudili popust v vrednosti 15 centov na liter goriva, ukrep, ki bo veljal do avgusta, naj bi vlado stal več kot dve milijardi evrov.
Razmere na svetovnih trgih še naprej nepredvidljive
Zanimalo nas je tudi, ali se v Petrolu strinjajo z argumentacijo vladne odločitve o nepodaljšanju uredbe, ki je določevala najvijšjo maloprodajno ceno pogonskih goriv, da so se namreč razmere na trgu stabilizirale. Kot pravijo v Petrolu, gibanje maloprodajnih cen goriv v normalnih tržnih razmerah (ko ni posegov države v maloprodajne cene) odseva gibanje cen energentov na svetovnem trgu, ki se dnevno spreminja in na katerega nimajo vpliva.
"Razmere na svetovnih trgih goriv ostajajo še naprej volatilne in nepredvidljive, vključno s situacijo v Ukrajini. Zaradi omenjenih dejavnikov ni možno napovedati nadaljnjega razvoja gibanja nabavnih in maloprodajnih cen goriv in energentov. V primeru nadaljnjega zaostrovanja razvoja dogodkov v Ukrajini, lahko pričakujemo nadaljnjo rast nabavnih in maloprodajnih cen. Bodo pa slednje odvisne tudi od nadaljnjih ukrepov države. Lahko pa potrdimo, da so razmere v dobavnih verigah Petrola v mesecu maju stabilne kar odraža tudi dejstvo, da imamo potrjene vse predvidene dobave," so še sporočili za Vestnik.si iz največjega slovenskega trgovca z naftnimi derivati.