Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) je osrednji igralec pri ravnanju z odpadki v Pomurju, saj vanj prispejo vsi odpadki, ki jih ustvarimo v regiji. Kljub temu da je bilo minulo poslovno leto turbulentno, so, kot pove direktorica Simona Biro, dosegli zastavljene cilje in pozitiven rezultat.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
»Naredili smo vse, kar smo si zadali, in tudi letos kaže, da bo tako,« je zadovoljna direktorica. V letu 2023 je Cerop ustvaril 9,3 milijona evrov prihodkov, čisti poslovni izid pa je presegel 126 tisočakov. Od več kot 63.000 ton sprejetih odpadkov so jih na odlagališču v Puconcih odložili le 13,07 odstotka. »Sami ne moremo vplivati na to, kaj pride v center. Odvisni smo od tega, kaj zbiratelji pripeljejo,« poudarja Birova. Opažajo, da so se količine mešanih komunalnih odpadkov, ki so bile prej v upadu, ustalile. Še vedno pa v črnih zabojnikih konča veliko bioloških odpadkov, čeprav bi morali biti ločeni. Rešitev bi bila uvedba obveznih rjavih zabojnikov za biološke odpadke kot del gospodarske javne službe, a po besedah direktorice ne kaže, da bi država zasledovala to smer.
Pri zbiranju odpadkov ne delajo izgube
Letošnje leto je prineslo verjetno najpomembnejšo prelomnico za Cerop – avgusta so prevzeli zbiranje odpadkov na območju celotne Občine Puconci. Po odločitvi občinskega sveta so tako v občini izrinili družbo Saubermacher - Komunala Murska Sobota. »Sprva smo se soočili z nepričakovano velikimi količinami odpadkov, a so se s septembrom te količine stabilizirale,« razloži Birova. Tako so se znižali tudi zneski na položnicah občanov – za okoli 20 odstotkov. Glede na izkušnje prvih mesecev z nižjo ceno ne ustvarjajo izgube, kot so jim napovedovali v družbi Saubermacher - Komunala. Ali tako razmišljajo, da bi to javno službo opravljali še drugod? »Ta odločitev je v rokah občin, a mi smo pripravljeni,« zatrdi direktorica. V preteklem letu so v Ceropu postavili sončno elektrarno, načrtujejo pa še vgradnjo hranilnika električne energije z močjo 1 megavata. Tako kot številne v gospodarstvu pa jih skrbi, kaj bo pomenil nov sistem obračunavanja omrežnine. Poleg energetskih projektov ostaja v načrtih še investicija v kanalizacijski vod, ki bo regijski center povezal s čistilno napravo v Murski Soboti. Trenutno so sredi pogajanj z izvajalci, saj ponudbe presegajo 600 tisočakov. Eden izmed strateških projektov, ki se ga trenutno lotevajo, je priprava idejne zasnove nadaljnjega razvoja regijskega centra, ki predvideva obsežne posodobitve opreme in procesov.
»Naša oprema je iz prvih dveh faz gradnje centra iz obdobja 2008–2012. Če že prenavljamo, moramo to storiti premišljeno, glede na trende in potrebe,« poudarja Birova. Cerop bo tako moral, kot priznava direktorica, v naslednjih letih vložiti v novo opremo, ki bo bolj avtomatizirana in učinkovitejša. Primanjkuje jim tudi skladiščnih prostorov, zato bo posodobitev zajemala tudi gradnjo novih kapacitet za odpadke. V okviru načrtov posodobitve centra se namreč pomemben del nanaša na odlagališče, ki se mora zapreti leta 2034. Preučujejo prostorske akte in razmišljajo o možnosti odprtja starega dela odlagališča, kar bi omogočilo pridobitev dodatnega odlagalnega prostora brez širitve iz obstoječih gabaritov. »S to rešitvijo bi lahko problem odlaganja odpadkov rešili za naslednjih 40 do 50 let,« pojasnjuje Birova. Vendar bo za uresničitev te dolgoročne rešitve treba zagotoviti sredstva in pridobiti ustrezna dovoljenja, dokončno zeleno luč pa bodo morale dati občine ustanoviteljice.
Gorljive frakcije so strošek in nevarnost
V zadnjem obdobju so v javnem podjetju pomembno okrepili raziskovalni oddelek, saj imajo lasten laboratorij in registrirano raziskovalno skupino. V sodelovanju s Pomurskim tehnološkim parkom raziskujejo možnosti, kako iz gorljivih frakcij pridobiti druge uporabne snovi, poleg tega so del evropskega projekta, katerega cilj je najti stroškovno učinkovite rešitve za obdelavo odpadnega blata s čistilnih naprav. Pomursko blato se danes še zmeraj predeluje v Ceropu, kjer iz njega izdelujejo ceropit, vendar nov zakon o varstvu okolja prinaša nove zahteve glede obdelave odpadkov. »Vprašanje je, ali bo ta proces sploh še mogoč po novi zakonodaji,« opozarja Birova. Problem odpadne embalaže, ki se je kopičila v centru, je država vendarle rešila, še zmeraj pa ostaja težava z gorljivimi frakcijami, ki so velik strošek in tveganje za okolje. »Vsi regijski centri v Sloveniji imamo problem s skladiščenjem gorljivih frakcij. To povečuje požarno ogroženost in zdravstvena tveganja,« opozarja Birova. Cerop zato že preučuje možnosti baliranja teh odpadkov, kar bi zmanjšalo volumen skladiščenih materialov. »To bi zahtevalo asfaltiranje površin in postavitev skladišč, kar pa spet zahteva finančna sredstva« pojasnjuje. Birova opozarja, da Slovenija nujno potrebuje sežigalnice. »Glede na najbolj optimistične napovedi bo prva zgrajena šele po letu 2030. Do takrat bomo očitno morali sami poskrbeti za skladiščenje in obdelavo teh odpadkov,« je kritična Birova, ki pravi, da se je cena, če sploh kdo odda ponudbo za prevzem teh odpadkov, povzpela vse do 200 evrov na tono. Te stroške bo treba upoštevati tudi pri pripravi elaboratov za novo ceno gospodarskih javnih služb, čeprav dvig cen za zdaj ni predviden.
Nadzorniki začeli delo
Letos je Cerop končno dobil nadzorni svet, ki ga sestavljajo Petra Cajnko, Matjaž Durič, Milena Veberič in predsednik Gorazd Kerec. Direktorica pravi, da je novi organ pridobitev, saj da ji bodo nadzorniki v pomoč. Ključno vlogo bodo imeli pri imenovanju direktorja, za kar bodo postopki sproženi predvidoma že spomladi prihodnje leto, saj se v letu 2025 izteka štiriletni mandat Simoni Biro, ki je leta 2021 nasledila Franca Cipota.