Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Razstava Stvarjenje in Biblija na lendavskem gradu ponuja vpogled v vrhunce Chagallovega grafičnega opusa, je povedala kustosinja razstave umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar. Razložila je, d so dali poseben poudarek barvnim litografijam, ki so nastale kot ilustracije k Bibliji po umetnikovem potovanju v Egipt, Palestino in Sirijo, ter grafikam, v katerih je umetnik raziskoval svoje priljubljene motive, podobe iz rodnega Vitebska, avtoportrete, portrete ljubezenskih parov, cirkusantov in muzikantov.
Na ogled je 135 del iz zbirke zasebnega zbiratelja Richarda H. Mayerja, razstavo pa je odprl minister za kulturo dr. Anton Peršak. Med drugim je izpostavil pomembno vlogo Chagalla v slikarstvu svojega časa, ki je s svojim odličnim poznavanjem Stare zaveze prispeval tudi svojstven slovanski občutek za mistiko.
Razstavljena dela predstavljajo Chagallova zgodnja raziskovanja barvne litografije, ki mu je bila kot izrazitemu koloristu še posebej pisana na kožo. Na njih upodobi svetopisemske motive, ki so mu bili velik navdih, saj je odraščal v tradicionalni judovski družini. Biblija je bila Chagallu od nekdaj blizu, vselej se mu je zdela kot »največji izvir poezije vseh časov«. Poleg tega, da se je vedno znova vračal k Bibliji, pa tematizira tudi največje preizkušnje in zmage človeštva.
Marc Chagall se je rodil kot Moiše Šagal 6. julija 1887 v Liozni pri Vitebsku, v današnji Belorusiji, pravijo pa tudi, da gre za belorusko francoskega umetnika. Pri 23 letih se je prvič odpravil v Pariz, v mesto, kjer so takrat ustvarjali Piccaso, Braque, Matiss in drugi, in ga je s svojim kreativnim utripom povsem prevzelo. Tu se je seznanil z modernimi in avantgardnimi likovnimi smerni, do katerih je vedno ohranil distanco, sam pa se je uveljavil s svojimi nenavadnimi, intenzivno barvitimi kompozicijami, ki so na podlagi domišljijskih povezav slikale tudi podobe ruskega judovskega vsakdana.
Posamezna Chagallova dela ali izbori iz njegovih del so bila v Sloveniji že predstavljena, razstava na lendavskem gradu pa nudi najobsežnejši vpogled v njegovo ustvarjanje doslej. Na ogled bo do 31. oktobra.
