Cleangrad je s svojo dejavnostjo projektiranja in postavljanja čistih prostorov pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, ki pospešeno proizvajajo cepiva proti covidu-19. Konjunktura v farmacevtski industriji je tako pomembno vplivala tudi na poslovanje in rast ljutomerskega podjetja. »Pričakovali smo povečano povpraševanje, ne pa tudi, da se bo to nadaljevalo še v letošnjem letu,« je povedal Jernej Zupančič, direktor družbe Cleangrad.
"Sprašujem se, če bi pri nas zaprli celotno gospodarstvo, ali bi Cleangrad dobil v enem dnevu potrdilo, da sodelujemo v boju proti covidu in nam zato tovarne ni treba zapreti. Mislim, da ne."
Obseg poslovanja povečujejo zaradi naročil Pfizerja, ki je njihov dolgoletni poslovni partner, pa tudi novih partnerjev. Februarja so dokončali pomembno naročilo za podjetje Johnson & Johnson, v fazi predaje je tudi projekt za Wacker Biotech, ki proizvaja cepivo s CureVacom. »Ravno na dan mučenikov, 10. marca, smo dobili pohvale od družb Pfizer, Johnson & Johnson in Wacker Biotech za dobro in predčasno izvedene projekte,« pove direktor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Pogodb za 15 milijonov evrov
Cleangrad torej širi krog poslovnih partnerjev in s tem utrjuje svoj položaj na trgu, to pa se pozna tudi pri poslovnem izidu. Prihodki so lani znašali dobrih 17 milijonov evrov ali dva milijona več kot leto prej, višji je čisti dobiček in znaša 1,9 milijona evrov. Zrasla je tudi dodana vrednost, več je zaposlenih, zdaj jih je že 210. Je pa pomanjkanje delavcev še vedno velik problem, ki ga pri Cleangradu rešujejo z zaposlovanjem tujih delavcev, vsako leto razpisujejo tudi štipendije.
Kljub povečanju proizvodnih zmogljivosti in uvedbi sobotnega dela so morali nekatere ponudbe zavrniti, prizna Zupančič, za kar jim je žal. Najbolj za ponudbo, ki so jo prejeli iz Norveške, kjer Cleangrad še nima referenc. Vrednost že sklenjenih pogodb za letos je skoraj petnajst milijonov evrov, se pa dogovarjajo o projektih že za naslednjih pet let.
Poslovne priložnosti, povezane z epidemijo, so tako pospešile rast ljutomerskega podjetja, s tem da morajo tako kot vsi drugi poslovati v okvirih omejitvenih ukrepov. Bolj kot omejitve same, ki jih imajo v vseh državah, kjer podjetje deluje, je moteče to, pravi Zupančič, da se pri nas ukrepi sprejemajo z danes na jutri, številni pa so tudi protislovni in nedomišljeni.
V Belgiji je na primer veljalo, da morajo tuji delavci ob vstopu v državo v desetdnevno karanteno kljub negativnemu izvidu PCR-testa, toda Pfizer je še isti dan za delavce Cleangrada izdal potrdilo, da so nujni za premagovanje epidemije. To je zadostovalo, da so jih obravnavali kot izjemo. »Sprašujem se, če bi pri nas zaprli celotno gospodarstvo, ali bi Cleangrad dobil v enem dnevu potrdilo, da sodelujemo v boju proti covidu in nam zato tovarne ni treba zapreti. Mislim, da ne,« pravi Zupančič, ki neprilagodljivost in neživljenjskost očita tudi Evropski uniji. Ni logično, da je na poti iz Slovenije v Amsterdam, kljub temu da so vse države prehoda članice Evropske unije, treba opraviti kar tri PCR-teste.
"Mi, ki gledamo, kako poteka proizvodnja cepiv, ki jih potrdi tudi evropska komisija za zdravila, lahko rečemo, da so ta varna. Cepiti se je naša edina rešitev.
Ljutomersko podjetje je pri sklepanju poslov še vedno usmerjeno na območje Evrope, čeprav že tudi prestopa meje. Prišli so na primer v ožji izbor ponudnikov za obnovo tovarne farmacevtske družbe Novartis v Egiptu, pripravljajo se na vstop na irsko tržišče, v stiku so s potencialnimi partnerji iz Turčije in Indije, čeprav geografsko odmaknjena območja za Cleangrad niso v prednosti. Vsekakor pa ostaja njihov cilj razpršiti poslovanje na več poslovnih partnerjev in še naprej rasti.
Krepitev ljutomerske lokacije
Zaradi prostorske utesnjenosti so v Ljutomeru začeli graditi novo poslovno stavbo, v katero se bo še letos preselilo vodstvo družbe z inženirji, načrtujejo pa tudi razširitev proizvodne hale. Te naložbe pomenijo, da so se lastniki odločili za krepitev ljutomerske lokacije. To danes ni več tako samoumevno. Slovenija z obdavčevanjem plač še vedno ni naklonjena podjetjem s tehnološko zahtevno proizvodnjo in visoko izobraženim kadrom, proizvodnjo v nekem okolju pa lahko spodnašajo tudi spremembe na področju kapitalskih naložb, ki se dogajajo kot posledica epidemije. Marsikatero podjetje je zaradi epidemije utrpelo izgube in postalo tarča prevzemov, pojasnjuje sogovornik, pri čemer ponudbe za nakup prejemajo tudi zelo uspešna. Nekaj jih je dobil tudi Cleangrad, a pri nekaterih ne gre za interes vlaganja v podjetje in njegovo rast, poudari Zupančič, ampak je v ozadju sovražni prevzem, torej da bi jih konkurent izrinil s trga.
Ob povečanju poslovnih in nato še proizvodnih prostorov v Ljutomeru bo podjetje Cleangrad letos pospešeno vlagalo še v informacijsko tehnologijo in digitalizacijo proizvodnih procesov, posodobilo pa bodo tudi programsko opremo za potrebe projektiranja. »Naša filozofija in cilj sta, da na primer 95 odstotkov neke tovarne za proizvodnjo zdravil ali cepiva ustvarimo v Ljutomeru, na kraju samem pa jo potem le sestavimo. S tem bomo pridobili veliko časa,« še pove sogovornik. To je lahko pomembna konkurenčna prednost. Kajti če je še pred nekaj leti delež projektov z dolgotrajnejšim načrtovanjem tvoril 90 odstotkov naročil in je bilo le deset odstotkov tako imenovanih »fast track« ali hitrih projektov, je zdaj ravno obratno. Pridobivanje časa pa je pomembno tudi zaradi novih težav, ki so se začele bolj kot prej pojavljati na trgu dobave osnovnih surovin.