Podražitve energije in strah pred zaustavitvijo dobave ruskega zemeljskega plina v Evropo se vse bolj stopnjujejo, posebno skrb pa v Murski Soboti vzbuja sistem daljinskega ogrevanja, kjer je primarni energent ravno problematičen zemeljski plin. Na sistem je namreč priključenih skoraj 1000 stanovanjskih in poslovnih odjemalcev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Na to je nazadnje v mestnem svetu opozoril tudi svetnik Zoran Kos, ki se s problematiko ukvarja že, odkar živi na Lendavski ulici. Kot pravi, je težav veliko, od neustreznega izkoristka in izgub toplote do neurejenega lastništva podpostaj, v preteklosti pa je prišlo tudi do neupravičenega zaračunavanja kurjave. Po njegovih ocenah se je v zadnjih letih premalo vlagalo v sistem, poleg tega pa je letos še konec s spodbudami Eko sklada za vgradnjo plinskih kondenzacijskih kotlov na območju občine, kar povzroča še dodaten finančni pritisk. »Glede naše toplarne je še čas, da se pristopi do rešitve, saj v kolikor se zgodi, da se dobava energentov zaustavi, bo prišlo do katastrofe še letos. Cene na položnicah bodo za 500 odstotkov višje in vprašanje je, kdo bo to lahko plačal,« je zaskrbljen Kos, ki pričakuje od občine in upravljavca, javnega podjetja Komunala, da nemudoma poiščeta rešitve.
Občina z izredno pomočjo?
Za letošnje leto je sicer bila količina zemeljskega plina, ki je potrebna za proizvodnjo toplote v sistemu daljinskega ogrevanja, zakupljena že v letu 2020, do dogovorov in zakupov za leto 2023 pa bo prišlo po pojasnilih Komunale in Mestne občine Murska Sobota v septembru ali oktobru. Obstoječa pogodbena cena tako velja do konca letošnjega leta, a je zaradi razmer na evropskem trgu povsem mogoče, da ceno spremeni klavzula »višja sila«, čeprav v soboški občini upajo, da do tega ne bo prišlo. »Z novim letom 2023 pa bo glede na stanje na trgu z energenti prišlo do izrazitega povečanja cen toplote. Kakšna bo cena za odjemalce, je ta trenutek nemogoče napovedati, saj je preveč nepredvidenih dejavnikov. Dejstvo je, da so se cene za zemeljski plin v obdobju zadnjih štirih mesecev gibale v območju med 80 in 160 evrov na megavatno uro, kar je v povprečju šestkrat več kot do sedaj, in bo vpliv na ceno toplotne energije v letu 2023 precejšen, kar je letos občutila že večina odjemalcev toplotne energije po ostalih občinah v Sloveniji,« pojasnjujejo v občini in napovedujejo tudi pričakovane težave z zanesljivostjo dobave zemeljskega plina.
Ni zanemarljivo tudi, da je Agencija za energijo minuli ponedeljek razglasila stopnjo zgodnjega opozarjanja, s katero obvešča odjemalce zemeljskega plina, da bi lahko v prihodnje v primeru nižjega pretoka zemeljskega plina iz Rusije nastopile motnje pri oskrbi z zemeljskim plinom.
Glede investicij v sistem daljinskega ogrevanja v Mestni občini Murska Sobota pravijo, da je bil ta nazadnje obnovljen leta 2019, ko je bil zamenjan zastareli kotel za proizvodnjo toplote z dvema novima kondenzacijskima plinskima kotloma, obnovljen pa je bil tudi del distribucijskega omrežja, prav tako sprotno posodabljajo regulacijsko in informacijsko tehnologijo. Večina stavb v občinski lasti se sicer ogreva na plin, nekaj pa tudi na kurilno olje, a spremembe energenta, kot poudarjajo v mestni upravi, ni mogoče urediti v kratkem roku, saj so s tem povezani tudi drugi ukrepi. Bo tako občina v kurilni sezoni prisiljena priskočiti na pomoč občanom v obliki izredne pomoči? »Na Mestni občini Murska Sobota spremljamo situacijo in se bomo o tem odločali, v kolikor bi se razmere na trgu energentov drastično spremenile.«
Tudi v Lendavi možne podražitve
Nekoliko mirneje se lahko na kurilno sezono pripravljajo v Lendavi, kjer je primarni energent daljinskega ogrevanja, na katerega je priključenih 612 stanovanj, dvojezična osnovna in srednja šola, zdravstveni dom, poslovni kompleks Mlinska, trgovski center Ledava, gledališka in koncertna dvorana in hotel Cubis, geotermalna energija. Cena fiksnega in variabilnega dela toplote, kjer so zajeti stroški energentov, med drugim strošek zemeljskega plina za pokrivanje konic in strošek električne energije, tako ostaja nespremenjena že od leta 2018. Petrol, ki javno službo opravlja na podlagi koncesijske pogodbe, pa vseeno glede na visoke cene energentov in glede na izjemno volatilnost trga popravkov cenika v prihodnje ne more v celoti izključiti.
