Prvi smo poročali, da so kmetje in lastniki površin na območju LPN Kompas Peskovci s strani Zavoda za gozdove Slovenija dobili dopis, ki jim nalaga ograjevanje večvrednih intenzivnih kmetijskih kultur. To je povzročilo nemalo vznemirjenja, tako zaradi visokih stroškov, ki so s tem naloženi kmetom, kakor tudi zaradi morebitnih negativnih učinkov na divjad in okolje, ki bi jih ograje, celo električne, povzročile.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Gorički kmetje razjarjeni, na lastne stroške bodo morali zagotoviti zaščito pred divjadjo
Oškodovance z območja LPN Kompas Peskovci neprijetno presenetila obvestila Zavoda za gozdove Slovenije o ukrepih, ki jih morajo za zaščito površin zagotoviti sami.
Težava je očitno dosegla tudi poslanca Damijana Bezjaka Zrima iz vrst koalicijske SD in Jožefa Horvata iz opozicijske NSi, ki sta skupaj vložila poslansko pobudo na naslov kmetijske ministrice Mateje Čalušić. "Na vas naslavljava pobudo glede ureditve ukrepov zaščite kmetijskih površin pred škodo od divjadi na tak način, ki ne bo v škodo lokalnim prebivalcem oziroma kmetovalcem na območju LPN Kompas Peskovci in vas pozivava v ponovni razmislek o ukrepih, saj se kmetijstvo že tako sooča s kopico izzivov zaradi neustreznih ukrepov, ki povečujejo finančne in birokratske obremenitve, ki omejujejo možnosti kvalitetnega in trajnostnega kmetovanja v prihodnosti," navajata v pobudi, ki jo v celoti objavljamo v nadaljevanju.
"Dosedanji in morebitni bodoči oškodovanci (kmetje in lastniki površin) za škodo od divjadi na območju LPN Kompas Peskovci so prejeli dopis s strani Zavoda za gozdove Slovenije, ki jih obvešča o minimalnih ukrepih za zaščito pred divjadjo, ki jih morajo zagotoviti z namenom preprečevanja ali zmanjšanja škode, ki jo povzroča divjad. Podlaga za ukrepe je obvestilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Med minimalne zaščitne ukrepe za obdobje od leta 2025 naprej sodi tudi ograjevanje večvrednih intenzivnih kmetijskih kultur z ograjo v skladu z Pravilnikom o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin pred škodo od divjadi ali z električno ograjo z petimi žicami. Vrednejše kmetijske kulture na površinah večjih od 1 hektarja pa morajo biti v času, ko so najbolj izpostavljene škodi, ograjene z električno ograjo.
Postavitev električnih ograj in drugih vrst ograj za zaščito kmetijskih površin pred divjadjo ima lahko negativne učinke tako na divjad, kot na okolje, poleg tega predstavlja tudi visok strošek za kmeta. Električne ograje lahko povzročijo poškodbe, opekline ali celo smrt manjših živali, ki se ne morejo pravočasno umakniti. Ravno tako lahko povzročijo, da se živali ujamejo ali poškodujejo med poskusi preskoka. Ograjevanje velikih površin lahko razdeli življenjski prostor divjadi, kar vodi v izolacijo populacij. Vse to vpliva tudi na okolje in povzroči motnje v ekosistemu, saj lahko ograje motijo naravno gibanje, kar povzroči porast ali zmanjšanje določenih vrst (plenilec in plen), predstavlja ovire za druge živali, kot so dvoživke, plazilci ali ježi, kar lahko vodi do zmanjšanja njihovih populacij. Poleg tega lahko visoki stroški za ograjevanje nelovnih površin močno vplivajo na kmete, saj predstavljajo znaten finančni izdatek, kar jih dodatno obremenjuje in postavi pred različne izzive. Kmetje bodo morda morali preusmeriti sredstva iz drugih potreb, kot so stroji, semena, gnojila ali infrastruktura, kar negativno vpliva na produktivnost in prihodke. Poleg tega višji stroški zmanjšujejo celotni dobiček, kar lahko ogrozi vzdržnost manjših družinskih kmetij in povzroča neenakost med kmeti, saj imajo večje kmetije pogosto več kapitala in lažje prenesejo visoke začetne stroške, medtem ko so manjši kmetje nesorazmerno prizadeti. Kar lahko tudi pripelje do odločitve za opustitev kmetovanja na manjših kmetijah, kar zmanjšuje celoten obseg kmetijske pridelave. Kmetijstvo se že dolgo časa sooča s številnimi težavami zaradi slabo oblikovanih ukrepov, ki pogosto otežujejo delo kmetov in zmanjšujejo vzdržnost kmetijstva. Da bi se temu izognili, je ključnega pomena oblikovati politike, ki bodo spodbujale kmete k trajnostnemu kmetovanju, ohranjanju tal in dolgoročni samooskrbi. Tveganje nesubvencioniranja škode dodatno povečuje finančni pritisk kmetov, saj v kolikor zaradi visokih stroškov ne bodo mogli postaviti ograj, ne bodo upravičeni do odškodnine za škodo od divjadi. Kmetje bodo potrebovali podporo in prilagodljive rešitve, da bodo lahko uspešno izpolnili nove zahteve in hkrati ohranili svoje kmetije finančno vzdržne.
Na podlagi napisanega na vas naslavljava pobudo glede ureditve ukrepov zaščite kmetijskih površin pred škodo od divjadi na tak način, ki ne bo v škodo lokalnim prebivalcem oz. kmetovalcem na območju LPN Kompas Peskovci in vas pozivava v ponovni razmislek o ukrepih, saj se kmetijstvo že tako sooča s kopico izzivov zaradi neustreznih ukrepov, ki povečujejo finančne in birokratske obremenitve, ki omejujejo možnosti kvalitetnega in trajnostnega kmetovanja v prihodnosti. Za izboljšanje razmer bi bilo potrebno oblikovati ciljno usmerjene, prilagodljive in trajnostne politike, ki bodo podpirale kmete, izboljševale njihov položaj na trgu, ter jim omogočale dolgoročno stabilnost in konkurenčnost. Verjameva, da bodo premišljene in pravične rešitve omogočile razvoj trajnostnega kmetijstva, ter ohranitev kakovostnega bivanja v lokalnem okolju."