Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec bo popoldne z delegacijo položil venec k Maistrovemu spomeniku pred ministrstvom za obrambo v Ljubljani, v nekaterih krajih pa bodo potekale slovesnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.
Na osrednji državni proslavi na predvečer praznika v Mariboru je podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec v slavnostnem govoru dejal, da je Maister Slovencem dal pomembno lekcijo, da se nam svoje majhnosti ni treba bati. Kot je izpostavil, moramo s solidarnostjo "narediti vse, kar je v naši moči, da bosta varnost in stabilnost, ki ju uživamo v Sloveniji, čim prej zagotovljeni tudi Palestincem in Ukrajincem". Posebej je Mesec omenil tudi Maistrovo ženo Marijo, ki je s humanitarnim delom v Mariboru pomagala revnim, kot predsednica Mariborskega ženskega društva pa zahtevala volilno pravico za ženske.
Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je od leta 2005 slovenski državni praznik, ki pa ni dela prost dan.
Letos je vlada leto 2024, ko bo 150. obletnica rojstva in 90. obletnica Maistrove smrti, razglasila za leto generala Rudolfa Maistra.