Dogajanje ob martinovem pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo izključno od grozdja in vina, je to največji praznik. "Svet' Martin nar'di iz mošta vin," pravi stari slovenski ljudski rek o martinovem prazniku. Legenda pravi, da je skromni Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je podaril polovico svojega plašča. Po tem dejanju so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, a se je v svoji skromnosti skril, njegovo skrivališče pa naj bi izdale gosi z gaganjem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god Svetega Martina zaznamujejo z organizacijo družabnih, etnoloških in športnih prireditev, ki se bodo v glavnem zvrstila konec tedna. Dogajanje po krščanski tradiciji spremlja krst mladega vina, prav tako ne manjka najznačilnejše kulinarične ponudbe.
Statistični urad Republike Slovenije je ob prazniku postregel s podatki, da je lani na približno 15 tisoč hektarjih vinogradov raslo skoraj 59 milijonov trsov. Leta 2021 je bilo obranega 84 tisoč ton grozdja, prevladovale so bele sorte. Letošnji pričakovani pridelek naj bi bil slabši od lanskega. Prebivalec Slovenije je v povprečju porabil 35 litrov vina.