Čez dva meseca bi morala biti končana obnova regionalne ceste R2-440 med Mursko Soboto in Gederovci, saj se bo konec junija iztekel šestmesečni podaljšani rok za izvedbo gradbenih del. A se to ne bo zgodilo. Franc Horvat, župan Občine Tišina, po kateri poteka večji del ceste, je namreč svetnike na seji obvestil, da obnova ne bo končana pravočasno. Direkcija za infrastrukturo je nedavno že imela sestanek z izvajalci del in nadzorniki, zato smo preverili, kako daleč je projekt in zakaj se ponovno podaljšuje.
Za Vestnik so iz službe za odnose z javnostmi direkcije za infrastrukturo odgovorili, da bodo dela do pogodbenega roka dokončana na vseh etapah razen na eni, to je na odseku od bencinskega servisa do Gederovec. Gradbena dela na tem odseku bodo izvedena predvidoma v letu 2024 po prejetju projektnih rešitev, ki so v pripravi, in po izvedbi novega javnega naročila. Spomnimo, da se je načrt obnove na tem območju enkrat že spremenil. Oktobra lani so iz direkcije obveščali, da se dela zaradi spremembe projekta kolesarske steze izvajajo v omejenem obsegu in bodo lahko zaključena v pogodbenem roku, če bodo pravočasno zagotovljeni vsi pogoji za izvedbo, kamor so spadali odkupi zemljišč. Za tem se je zgodil še en zasuk. Kot pravijo v direkciji, je bil v osnovnem projektu predviden potek kolesarske steze po javni poti ob državni cesti, na predlog občine pa bo zdaj kolesarska steza tudi na tej etapi potekala ob državni cesti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Danes praznujemo dan upora proti okupatorju
V Sloveniji danes praznujemo državni praznik, dan upora proti okupatorju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani. Osrednja državna slovesnost je sicer že v petek potekala v Črnomlju, po državi pa so se že zvrstile številne občinske in regionalne slovesnosti.
Horvat je na seji še dejal, da do preložitve na naslednje leto prihaja tudi zato, ker je državi za projekt zmanjkalo denarja, in dodal, da se ni zgodilo prvič, da je obnova te ceste izpadla iz proračuna. »Upam, da bo res ostalo leto 2024,« je pristavil župan, ki je navedel še, da se bo predvidoma takrat obnovilo še krožišče v Gederovcih. Gradnja regionalne ceste se je začela septembra 2021, projekt, v katerem sta občini Tišina in Murska Sobota sofinancerki, je vreden slabih deset milijonov evrov. Izvajalec gradbenih del je Pomgrad, njegov partner je Strabag, dela pa izvajajo tudi s podizvajalci.
Jeklene jahače zmotila varnostna ograja
Medtem ko bo del ceste še lep čas nedotaknjen, imajo nekateri pripombe k temu, kar je že bilo narejeno. V moto klubu Jekleni jahači so že pred časom direkcijo pozvali, naj preuči možnost postavitve dodatnih ograj za večjo varnost motoristov. Kot so bakovski motoristi zapisali v sporočilu za javnost, se v Prekmurju število motoristov vsako leto povečuje, a za varnost ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti, so prepričani. »Kaj nam pomagajo razne smernice za varnost motoristov, če se te uporabljajo samo v osrednji Sloveniji in na Primorskem, pri nas pa se s tem ne ukvarja nihče. Upali smo, da se bo vsaj sedaj pristopilo k temu, ko se je začela izvajati rekonstrukcija omenjene državne ceste, ki vodi od Murske Sobote do meje z Avstrijo in je zelo priljubljena med motoristi,« so bakovski motoristi zapisali v nedavni izjavi za javnost.
Obenem so opozorili, da je junija lani na tej cesti že prišlo do prometne nesreče, v kateri je – ne po lastni krivdi – umrl motorist. »Menimo, da je še primeren čas, da se dodatno zaščiti tudi nas motoriste s tem, da se postavijo na obstoječe novozgrajene varnostne ograje na tem odseku tudi tako imenovane motoristične letve, ki bodo preprečile neposredne trke motorista z nosilnim stebrom varnostne ograje. Na obstoječe varnostne ograje je nedvomno treba postaviti dodaten pas ograje, ki bo preprečeval, da bi motorist pri padcu zdrsnil pod cestno ali varnostno ograjo, kjer bi se lahko usodno poškodoval pri trku z nosilnim stebričkom varnostne ograje,« opozarjajo na nedoslednosti pri izvedbi v klubu Jekleni jahači Bakovci.
V odzivu na navedene pomisleke so v direkciji za infrastrukturo najprej navedli, kaj vse zajema obnova ceste. »Prav tako je predvidena izvedba ukrepov za umirjanje prometa, in sicer prometnih otokov na vstopu v naselje Veščica in naselje Vanča vas. Po projektni dokumentaciji je še predvidena namestitev dobrih šest kilometrov jeklenih varovalnih ograj. Varovalne ograje so predvidene predvsem zaradi varovanja vodovarstvenega območja in nimajo predvidenih dodatnih elementov, lamel za varovanje motoristov,« so pojasnili za Vestnik in dodali, da bodo prošnjo moto kluba o namestitvi dodatnih lamel za motoriste preučili, in če bo njihova postavitev upravičena, jih bodo po zagotovilih direkcije tudi namestili.
Projektirate ceste tako, da odpuščajo napake voznikov
Po besedah diplomiranega inženirja prometa Jožeta Škrilca, ki je tudi sodni izvedenec za področje prometnih nesreč, je cilj vseh, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu, »projektirati ceste tako, da odpuščajo napake voznikov«. Analize prometnih nesreč s smrtnim izidom v EU kažejo, navaja Škrilec, da je v kar 45 odstotkih prometnih nesreč udeleženo le eno vozilo. »To so predvsem nesreče, ko vozilo zapelje izven ceste in pride do prevračanja vozila ali to trči v oviro ob cestišču. Ob cestišču so pogosto postavljeni nevarni predmeti, kot so drevesa, drogovi in podobne ovire. Velikokrat je tudi neustrezna oddaljenost objektov od cestišča, tako da poveča nevarnost hudih nesreč.«
Zaščitne ograje po besedah prometnega strokovnjaka preprečujejo avtomobilom in tovornjakom, da bi zapeljali s ceste in vstopili na teren, ki bi lahko povzročil prevračanje, padec ali trčenje z nevarnimi predmeti. Ker so odbojne ograje zasnovane za avtomobile in tovornjake, ne prispevajo k večji varnosti motoristov, ravno nasprotno. Za motoriste so pogosto nevarnejše od obcestnega terena, je prepričan Jože Škrilec, tudi sam motorist. »Čelni udarec v zaščitno ograjo lahko motorista vrže čez odbojno ograjo. Pogostejše pa so motoristične nesreče, ko denimo motorist trči ali drsi v ograjo pod kotom, kar ima lahko zelo hude posledice. V takih primerih pogosto pride do izgube udov in drugih hudih poškodb, od katerih so mnoge lahko smrtne.«
Potniki v avtomobilih s svojimi telesi ne pridejo v stik z zaščitno ograjo, še nadaljuje Škrilec. Ostajajo razmeroma varni in zaščiteni v vozilu. »Motorist pa je izpostavljen in pride v neposreden stik z odbojno ograjo. Motorist v veliko primerih zdrsne po zgornjem robu ograje. Nekatere zaščitne ograje z w-obliko imajo oster zgornji rob, ki lahko odreže okončine ali zareže neposredno v trup. Zato je nujno, da se predvsem v delih, kjer cestišče poteka v krivini, odbojne ograje opremijo z zaščito, ki preprečuje zdrs motorista ali motornega kolesa pod odbojno ograjo,« poudari diplomirani inženir prometa, ki meni, da zdajšnja varnostna ograja med Mursko Soboto in Gederovci vozniku, ki vozi po tej cesti, vzbuja občutek utesnjenosti in pri vključevanju s stranskih cest občutek nepreglednosti. Ob tem se ponoči zaradi višine ograje slabše vidijo vozila, ki vozijo z dnevnimi oziroma zasenčenimi lučmi.
Ne gre za črno točko v prometu
Po izjavi Suzane Rauš, tiskovne predstavnice Policijske uprave (PU) Murska Sobota, so bili v upravi seznanjeni z dopisom motorističnega kluba Jekleni jahači. Pomurski policisti bodo, je napovedala njihova uradna govorka, na komisijskem ogledu opravljenih del, ki bo potekal po končani rekonstrukciji ceste, predlog bakovskih motoristov obravnavali. »Vedno in povsod poudarjamo, da je pri rekonstrukcijah cest in pri novogradnjah treba načrtovati prometno infrastrukturo v smeri, da dopušča manjše voznikove napake,« je jasna Suzana Rauš, ki je še postregla s podatkom, da so na regionalni cesti Murska Sobota–Gederovci v letih od 2013 do 2022 obravnavali 356 prometnih nesreč, v katerih je en udeleženec umrl, 25 jih je bilo hudo in 174 lahko telesno poškodovanih. Letos do konca marca so policisti na omenjeni cesti obravnavali tri prometne nesreče, v katerih sta bila dva človeka lažje telesno poškodovana.
Po podatkih murskosoboške PU je bilo na tej regionalki od leta 2013 do konca marca 2023 v nesreče vpletenih 13 voznikov motornih koles, od katerih je eden izgubil življenje, dva sta se težje telesno poškodovala, šest pa lažje. »Vozniki motornih koles predstavljajo 3,7 odstotka vseh udeležencev v prometnih nesrečah na omenjeni cesti, res pa je, da je v zadnjih 11 letih v edini prometni nesreči s smrtnim izidom bil udeležen voznik motornega kolesa,« je podatke povzela Suzana Rauš in sklenila, da policisti glede na statistične podatke in na kriterije za določitev črne točke v cestnem prometu ne morejo trditi, da cesta med Mursko Soboto in Gederovci spada med tako imenovane črne točke.