Kdaj je v vas dozorela odločitev, da se boste spustili v lokalno politiko?
»Vedno me je zanimalo, kaj se dogaja v občini, regiji. Že ko sem bil zaposlen v Lendavi pri pomurskem madžarskem mladinskem društvu, sem se pri svojem delu srečeval s temami, povezanimi s politiko. Nekako od najstniških let pa sem si predstavljal, da bom župan, da bom z opravljanjem te funkcije lahko nekaj naredil za svojo občino in ji tudi nekaj povrnil. Ta želja tako ni le plod tokratnih volitev. Zavedal sem se, da gre za veliko odločitev. Moral sem dobro premisliti o tem koraku, se pogovoriti z ljudmi, ki so me kasneje tudi podprli pri kampanji. Skupaj smo ugotovili, da je pravi čas za to, in se tako tudi skupaj podali v to zgodbo.«
Kdo so ti ljudje?
»To so moji domači, torej v prvi vrsti družina in moje dekle. Potem še prijatelji in podporniki, s katerimi smo nekako skupaj prišli do ugotovitve, da občina potrebuje spremembe, da je čas za mlade, ki bodo prevzeli vodenje in naredili nekaj novega. Vsem sem hvaležen za podporo, ki sem je bil deležen.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pirova zmaga črno-belih: Mura - Aluminij 3 : 1
V 33. krogu prve lige sta se v Fazaneriji merila Mura in Aluminij. Za goste je bila tekma zelo pomembna v njihovem boju za obstanek, medtem ko se domači po neuspešni sezoni razen za pridobivanje vnovičnega zaupanja privržencev niso imeli več za kaj boriti. So pa s to zmago vendarle tudi matematično potrdili obstanek v ligi, kar je seveda daleč od cilja, ki so ga najavljali še na začetku spomladanskega dela.
Omenili ste, da je čas za spremembe v občini. Kakšna je vaša vizija razvoja občine? Za kaj se boste zavzemali?
»Dejstvo je, da bom potreboval kar nekaj časa, da se naučim vseh stvari, da tudi vidim, katere zadeve so ostale odprte. V vsako stvar se bom moral res poglobiti. Verjamem pa, da je občina z mano pridobila človeka, ki se bo pogovarjal z vsakim občanom, ki bo imel korekten odnos do vseh, ki bo poslušal želje in mnenja občank in občanov ter jih tudi skušal uresničiti. Predvsem pa si želim zadržati mlade v občini, jim omogočiti zaposlitev. Naša občina je dobro razvita, nikakor zato ne morem govoriti, da prejšnje vodstvo ni delalo dobro. Res pa je, da so vedno še kakšne malenkosti, ki jih lahko nadgradimo, obnovimo, jim damo nove vsebine in življenje.«
Kakšna je bila vaša dosedanja politična pot, kje vse ste že nabirali izkušnje?
»Leta 2018 sem bil izvoljen v občinski svet hodoške občine, torej sem bil štiri leta občinski svetnik, od takrat sem tudi član stranke NSi. Ko sem bil zaposlen v Lendavi, sem se, kot že rečeno, pri svojem delu srečeval tudi s političnimi tematikami, veliko smo se povezovali z madžarsko politiko, hodili na konference, dogodke in kongrese, povezane s tem. V teh letih sem tako pridobil tudi nekaj poznanstev, ki so v politiki gotovo koristna, sem se pa v času od izvolitve že pogovarjal z nekaterimi pomurskimi župani in poslanci, ki so mi izrazili podporo. Zavedam se, da sem stopil v velike čevlje, vendar sem se pripravljen učiti in se dokazati s svojim delom.«
Koliko pa vam bodo pri županovanju prišle prav izkušnje s področja logistike?
»Na neki način je logistika podobna politiki. Prav tako gre za poklic, kjer ves čas organiziraš, se dogovarjaš, delaš načrte, iščeš najboljše rešitve. Področji neposredno res nista povezani, vendar mislim, da sem dobil dobro osnovo, ki mi bo koristila tudi pri županovanju.«
S prevzemom funkcije župana bo prišlo tudi več obveznosti, usklajevanj, odgovornosti. Kako bo to vplivalo na vaše zasebno življenje?
»Gotovo ne bo lahko, sploh na začetku, ko moram res še dodobra spoznati vse zadeve, povezane z županovanjem. Prepričan pa sem, da bom imel pri tem še naprej podporo domačih in dekleta, ki bodo morali sprejeti, da bom imel več obveznosti, ki jih drugače ne bi imel. Si bom pa vzel čas zanje in bom skušal karseda ločiti zasebno in poklicno življenje. A zdaj bo to morda lažje, ker bom delal v lokalnem okolju. Doslej sem bil namreč zaradi službe odsoten tudi po štirinajst ur dnevno.«
Časa za prostočasne aktivnosti, za družabno življenje vam torej doslej ni ostalo veliko. Kako bo sedaj s tem?
»Drži. V preteklosti sem bil član domačega gasilskega društva, potem pa sem to nekako opustil. Od 14. do 28. leta sem pri Nogometnem klubu Hodoš igral tudi nogomet, a sem ga zaradi službe prav tako opustil, težko sem namreč vse to usklajeval, sploh ker sem tam nekaj časa treniral tudi otroke. Bom pa tako gasilcem kot nogometašem pomagal tudi v prihodnje. Seveda pa se bom v polni meri osredotočil na županovanje, kar pa ne pomeni, da nimam tudi drugih ciljev v življenju, ki jih še želim uresničiti. O njih sicer še ne želim govoriti, vendar upam, da mi bo tudi nova funkcija pripomogla k temu, da jih bom enkrat lahko uresničil.«