"Do drugega leta starosti naj otrok sploh ne bo izpostavljen zaslonom. Od 2. do 5. leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (okvirno pri triletnem otroku 20 minut dnevno ali pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno)," so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne.
Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan.
Prav tako otrok in nato mladostnik do 18. leta naj ne bo lastnik pametne naprave. Namesto zaslona otrok potrebuje pozornost in prisotnost staršev in vrstnikov. Vsaka minuta, ki je namenjena telefonu namesto otroku, ki je poleg, je izgubljena priložnost za stik z otrokom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
To so časovna priporočila in usmeritve, ki jih poleg vrste drugih strokovnih vsebin prinašajo prve nacionalne Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Pripravili so jih primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, skupaj s strokovnjaki z drugih področij.
Odstopanja v razvoju
V praksi je zaskrbljujoče to, da v ambulante pediatrov prihaja vse več predšolskih otrok, tudi že dve- in triletniki, ki imajo pomembna odstopanja v razvoju. »Pri teh otrocih se opazi, da so zelo nemirni, imajo zelo kratkotrajno pozornost, begajo, redkeje vzpostavljajo očesni stik, imajo primanjkljaj na področju komunikacije in socializacije. Večkrat nato ugotovimo, da je tak otrok že od malega prekomerno izpostavljen zaslonom,« je pojasnil Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo. Posledice so, da imajo otroci, ki so v zgodnjem obdobju preveč pred zasloni, tudi dokazano slabše rezultate na razvojnih testih in več težav kasneje, v šolskem obdobju.
Številne raziskave so poročale o povezanosti med uporabo zaslonov in krajšim trajanjem in/ali slabšo kakovostjo spanja, manjšo telesno aktivnostjo ter debelostjo. Med mladoletnimi uporabniki zaslonov jih je imelo 74 % motnje spanja (manj tistih z višjimi učnimi sposobnostmi (17 %) kot tistih z nižjimi (36 %)). Od teh je kar 18 % uporabljalo uspavala. Znani so vplivi tudi na pojav kratkovidnosti in sindroma utrujenih oči.«
Kratkovidnost kot posledica
V smernica je opozorjeno še na eno negativno posledico pretirane uporabe zaslonov – to je kratkovidnost. Pogostost kratkovidnosti (miopije) narašča in Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo do leta 2050 polovica svetovnega prebivalstva kratkovidnega. Najmočnejša okoljska dejavnika, ki vplivata na nastanek kratkovidnosti pri otrocih, sta čas, ki ga otroci preživijo zunaj, ter trajanje in intenzivnost bližinskega dela. Med bližinsko delo štejemo aktivnosti, kot so branje, učenje ter tudi uporaba računalnika in drugih zaslonov. Za preprečevanje razvoja kratkovidnosti in preprečevanje pojava utrujenih oči med dolgotrajno uporabo zaslona oftalmologi svetujejo odmor: po 20 minutah vsaj za 20 sekund gledamo (vsaj 20 m) v daljavo. Poleg tega naj se otroci in mladostniki gibajo na prostem na dnevni svetlobi najmanj 2 uri dnevno.