Varuh človekovih pravic Peter Svetina je predstavil poročilo o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane ljudi, ki ga je pripravila institucija varuha. Poročilo temelji na sporočenih informacijah vodstva posameznih centrov za socialno delo (CSD), kot je ob predstavitvi poudaril Svetina, pa ambicija varuha ni bila v vseh podrobnostih raziskati in bralcem s poročilom predstaviti najbolj aktualnega stanja v regijskih CSD, stanja prav tako niso neposredno preverjali na terenu.
V Sloveniji od oktobra 2018 deluje 16 območnih regijskih centrov za socialno delo (CSD) in 63 njihovih enot, nekatere poslujejo v več objektih. Za vsak objekt v javni rabi so marca lani začeli poizvedovati po informacijah o izbranih vidikih dostopnosti za gibalno ovirane – tako objekta kot tudi prostorov v njem, vključno s tem, ali so opremljeni s sanitarijami, dostopnimi za invalide, do tega, ali so za invalide zagotovljena parkirišča oziroma možnost za kratkotrajno ustavitev vozila osebe z invalidskim vozičkom. Institucija varuha je centre spraševala tudi, koliko oseb jim je med letoma 2018 in 2020 sporočilo, da so invalidi, ki imajo težave pri premagovanju fizičnih ovir, kot so stopnice, in kako so se na to odzvali v enotah centra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Januarja letos so nato iste naslovnike spraševali še o izbranih vidikih dostopnosti za senzorno ovirane, pri čemer so se vprašanja nanašala predvsem na poslovanje z uporabniki z motnjami vida in sluha, na dostopnost vhoda, dvigala, hodnika oziroma čakalnice, opremo enote, oznake in informacije ter elektronsko dostopnost. »Prejeli smo nadvse povedne odgovore, ki jih v poročilu navajamo, predvsem pa smo ugotovili, da stanje ni optimalno. Še več, v nekaterih primerih je celo kritično. Problem nedostopnosti je večplasten, zadeva mnoge stavbe v javni rabi in ga je treba nasloviti celostno, pa vendar so mogoče tudi nekatere hitre rešitve,« je ob predstaviti poudaril Svetina.
Kako je v Pomurju?
Kot piše v poročilu, štiri enote centrov še lani niso imele zagotovljene fizične dostopnosti svojih prostorov za gibalno ovirane, devet objektov, kjer poslujejo centri, ni imelo zagotovljenih parkirišč za invalide, med njimi tudi soboška enota CSD, kjer pa se odsotnost parkirišča rešuje z možnostjo kratkega ustavljanja oziroma parkiranja pred vhodom v objekt. Delno zagotovljena parkirišča za invalide, ki pa niso primerno označena, ima tudi enota Gornja Radgona. Osemnajst enot CSD do časa zbiranja informacij ni imelo sanitarij, dostopnih za invalide, zato so jih usmerjali na bližnji bencinski servis ali v več sto metrov oddaljen zdravstveni dom. Med enotami CSD, ki imajo sanitarije urejene deloma, je gornjeradgonska, ki v času zbiranja podatkov ni imela zagotovljene ustrezne opreme v sanitarijah za invalide. Soboška enota CSD se je v nove poslovne prostore preselila septembra 2018, objekt je bil ob prevzemu opremljen z dvigalom, urejene so bile tudi sanitarije, prilagojene in dostopne invalidom, novembra istega leta je bila postavljena tudi montažna klančina ob vhodu v stavbo.
Še slabše je stanje dostopnosti z vidika senzornih oviranosti. Le nekaj več kot polovica enot je imela jasno označen vhod, ki omogoča neoviran dostop osebam z motnjami vida ali sluha, le ena enota je imela v času preverjanja taktilne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih. Kot še izhaja iz poročila, reliefnih napisov in simbolov ter napisov v brajici ni zagotavljala nobena enota CSD, prav tako noben CSD ni imel prikazovalnikov pisnih informacij, predvajalnikov z videoposnetki pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Tudi možnosti vgradnje slušnih zank ni v nobenem CSD.
Omeniti velja, da e-dostopnost spletišč in drugega za osebe s senzornimi motnjami zagotavlja 16 odstotkov enot centrov za socialno delo, med temi sta tudi enoti Gornja Radgona in Ljutomer, enota Lendava pa po dogovoru zagotavlja tolmača za znakovni jezik. »Slovenska zakonodaja že več kot desetletje določa, da je naloga vlade in njenih ministrstev, da ustvarjajo in zagotavljajo enake možnosti za invalide, toda glede na ugotovljene pomanjkljivosti v CSD lahko z gotovostjo trdim, da odgovorni doslej v praksi niso opravili svojega dela, pa čeprav so si morda v teoriji prizadevali za priznanje dostojanstva slehernika in ustvarjanje enakih možnosti za invalide na vseh področjih življenja,« je bil kritičen varuh. Poročilo je sklenil z besedami, da od države pričakuje zagotovitev ustrezne infrastrukture, s katero bo omogočena enaka obravnava za vse ljudi oziroma njihovo socialno vključevanje.