Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Po Rimski cesti in tudi drugih poteh so v Pomurje prišleki s sabo prinesli tudi zanimive predmete, ki jih je stoletja prekrivala in zaščitila plast zemlje. Najdbe izkopavanj na širšem območju trase avtoceste, ki so potekale od leta 1999 pričajo o poselitvah tega prostora v skoraj vseh zgodovinskih obdobjih in živahnem življenju. Manjše, ampak izjemne najdbe, ki so jih leta 2016 odkrili v rimskem grobu ob soboški gramoznici, kjer danes stoji razstavišče Expano pa so predstavili na razstavi Rimska cesta v odsevu večnosti, avtorja arheologa dr. Branka Kermana iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Če se je doslej na podlagi arheoloških najdb bolj govorilo o podeželskem prebivalstvu, vsebina tega rimskega groba priča o bogatejšem sloju. Po antropoloških analizah sta v grobu med dvema hišama, pokopana moški in ženska, moški bi naj bil star okoli 40 let, ženska pa med 25 in 30 leti. Pokopana bi naj bila konec 1. ali v začetku 2. stoletja
Še posebno zanimiva je vsebina, kar so pokojnikoma dodali v grob, da bi jima bilo v onostranstvu lepše. Izjemno zanimiv je steklen servis, sestavljen iz krožnikov, skodelic, kozarca, vrča, balzamarija oziroma lične dišavnice, v kakršnih so ženske shranjevale dišeče snovi. Poleg tega so našli še nekaj keramične posode, oljenko, žeblje in dva rimska novca s podobo cesarja Domicijana, ki je vladal med leti 82 in 96. Posebno zanimivi pa sta fibuli oziroma sponki v obliki žabic. Če je keramika domače proizvodnje, pa sta žabici in stekleno posodje prišli iz italijanskega ali francosko nemškega prostora. Morda sta bila lastnika trgovca, saj takega posodja niso imeli ravno v vsaki družini, domneva Kerman.
Ta rimski grob smo odkrili naključno, ko je bager presekal tanko plast zemlje, še razloži Kerman, in če takrat ne bi bilo zraven Jožeta Varge, ki je delo takoj ustavil, bi verjetno za vedno izgubili to dragoceno najdbo.
Podrobneje pa v Vestniku.
