vestnik

Rezultati iskanja

Za značko "branko-kerman" je 6 zadetkov

(FOTO) Kerman na proslavi v Moravskih Toplicah: "Človek je kultura in kultura je človek, eden brez drugega pa sta tema in nič"

Na predvečer kulturnega praznika je Občina Moravske Toplice v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Moravske Toplice v moravskotopliškem gasilskem domu pripravila osrednjo občinsko prireditev. Ob bogatem kulturnem programu, v katerem so nastopili Blanka Tomašić, Nejc Černela, Duet Franje Lovenjak in Maše Kuhar, komorna zasedba Osnovne šole Bogojina in recitatorji, je kot slavnostni govornik nekaj besed spregovoril Branko Kerman, direktor Pomurskega muzeja, sicer občan Moravskih Toplic, ki prihaja iz bližnjih Filovec. Kerman je v svojem govoru kot arheolog in direktor pokrajinskega muzeja izpostavil predvsem bogato kulturno dediščino, s kateri se v občini lahko zagotovo pohvalijo. "Naša dolžnost je, da po najboljših močeh poskrbimo za naše kulturne spomenike in dediščino, da ne bo podvržena propadu časa," je poudaril in pozval, da naj kulturo negujemo tudi 9. in 10. februarja, vse do 3. decembra. "Človek je kultura in kultura je človek, eden brez drugega pa sta tema in nič," je poetično zaključil svoj govor. Tako kot že tradicionalno so se tudi letos v prireditvi poklonili predvsem ustvarjalnosti otrok, katerih risbice, posvečene Francetu Prešernu in slovenski kulturi nasploh, so tudi krasile stene gasilskega doma. Pod imeniten scenarij kulturnega programa se je sicer podpisala Mojca Antolin Golob iz Osnovne šole Bogojina. Za utrinke prireditve v Moravskih Toplicah je poskrbel Rok Šavel.

(INTERVJU Z BRANKOM KERMANOM) "Muzeji niso zaprašene institucije"

V začetku leta je vodenje Pomurskega muzeja Murska Sobota prevzel tamkajšnji dolgoletni kustos in arheolog Branko Kerman.

To bo novi direktor Pomurskega muzeja

Branko Kerman dobil soglasno podporo sveta zavoda.

(Arheološke raziskave) Kakšna je bila Sobota pred Sobotov

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so odprli razstavo Sobota pred Sobotov, ki na podlagi spoznanj arheoloških raziskav v mestnem jedru predstavlja drobce zgodovine naselitve mesta. Razstava nam odkriva, od kdaj je tukaj bilo mesto, kje so se naseljevali, kdo so bili prebivalci in kakšen pečat so pustili. Kajti preteklost mesta, za vedno zakopana v ostankih zemeljskih plasti pozidanih ulic, kakor nemirni duh išče in tava za izvorom svojega začetka.

Dragocenost, ki bi jo skoraj za vedno izgubili

Zanimiv steklen servis, sponki v obliki žabic in riimski novci, ki so jih uporabljali prišleki, ki jih je v naše kraje pripeljala Rimska cesta, si zdaj lahko ogledamo v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Malo je manjkalo, pa bi lahko vse to izgubili, pravi avtor razstave arheolog dr. Branko Kerman.