Marko Žižek je predsednik Društva čolnarjev Dokležovje, ki povezuje ljubitelje reke Mure in plovbe po njej iz različnih krajev Pomurja. V zadnjih letih je bilo čolnarjenja po Muri zaradi pandemije manj, pravi predsednik društva, in tudi manj drugih aktivnosti društva in dela z mladimi. To skušajo sedaj popraviti. »Posledice pandemije se opazijo še posebej med mladimi, saj so se očitno navadili sedenja doma za računalniki. Med ljudmi pa se je povečal tudi strah pred neznanim in pred izzivi.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bo država vrtine zapečatila?
Družba Geoenergo v stečaju je 19. aprila izgubila rudarsko pravico, koncesijska pogodba o izkoriščanju mineralne surovine nafte in zemeljskega plina, ki je zaradi delujočih vrtin pomembna predvsem za območje petišovskega plinskega polja, pa je prenehala veljati.
Do Mure je imel že kot otrok neko strahospoštovanje, saj so starejši otroke opozarjali na nevarnosti reke, a po drugi strani ga je reka ves čas privlačila zaradi svoje lepote in lepote narave v okolici. V osnovni šoli je bil navdušen ribič, stric pa je bil predsednik gasilskega društva v Dokležovju, ki je imelo gasilski čoln, zato se je udeleževal njihovih voženj po Muri. Društvo čolnarjev Dokležovje deluje 17 let, Marko Žižek je predsednik društva 15 let.
Center murskih čolnarjev
Letos jim je po šestih letih prizadevanj in aktivnosti uspelo v Dokležovju pri vaškem domu zgraditi center murskih čolnarjev, za katerega želijo, da bi povezoval vsa društva in klube, ki se ukvarjajo s plovbo po Muri, z vodnimi športi in podobnimi aktivnostmi na reki in ob njej, pravi Marko Žižek. »Pri gradnji so nam pomagali fundacija za šport, Občina Beltinci in donatorji, bilo pa je tudi precej prostovoljnega dela in denarja društva. Z občino smo se dogovorili, da nam bo sofinancirala še ureditev podstrešnih prostorov, kjer bo kolesarski hostel, v katerem bo v štirih večjih sobah lahko prespalo do 25 ljudi. To bo po vzoru planinskih koč, kjer prespiš, se umiješ, si kaj skuhaš in nadaljuješ pot.« V zgradbi so tudi garaža za čolne, kuhinja in sanitarije. Ob Muri v Dokležovju so uredili vstopno in izstopno točko za čolne. Na željo njihovega pokojnega člana Nikolaja Szepessyja so postavili ob reki leseno znamenje, posvečeno svetemu Nikolaju, ki je tudi zavetnik čolnarjev, mlinarjev in brodarjev.
Dva lesena čolna, ki ju imajo v društvu, sta repliki starih murskih čolnov, kakršne so uporabljali predvsem v podporo mlinov in brodov. »Torej so jih imeli kot pomožna čolna ves čas ob brodu ali mlinu, da so ukrepali, če je kdo padel v reko. Na Muri so bili tudi večji, transportni čolni, ki so bili dolgi več kot pet metrov. Manjše so uporabljali za ribolov in druge aktivnosti, celo za tihotapljenje čez Muro. Duhovnik Ivan Jerič piše, da je s takimi čolni 'švercal' čez Muro tudi knjige, napisane v slovenskem jeziku.«
Vzbuja tudi tek
Letošnjo sezono spustov so odprli z velikonočnim spustom od Petanjec do Otoka ljubezni v Ižakovcih v sodelovanju s KKK Mura Krog. Na spust so povabili tudi druga društva, katerih aktivnosti so povezane z Muro. Vsako leto organizirajo še novoletni spust, Štefanov spust, čemažev spust, spust za Dimek-Hrovatov memorial in druge. Večina turistov in izletnikov je iz Slovenije, tujcev je zelo malo. Rečnega turizma je na nekaterih slovenskih rekah veliko, na drugih pa manj. Mura spada med zadnje, še pravi Marko Žižek.
»Ne želimo množičnega turizma, kot je denimo na Soči, ampak želimo predstavljati zgodbo o Muri in ljudeh, ki živijo in so živeli ob njej. Želimo, da si udeleženci na Muri sprostijo dušo in telo, kar nam tudi uspeva, saj so na koncu spusta prijetno utrujeni, nekoliko zaspani. Ob žuborenju vode poslušajo zgodbo. Mura pa očitno tudi močno vzbuja tek, saj na koncu zelo uživajo v pajanem kruhu ali kaki drugi domači jedi.«