Zaplet z državnim sofinanciranjem gradnje vodovoda izvira iz leta 2010, ko je v času vlade Boruta Pahorja za projekt Sekundarna vodooskrba najbolj ogroženih območij občine Grad – 3. faza takratna Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), ki jo je vodil minister Henrik Gjerkeš, izdala sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev graški občini, ki jo je takrat vodil še župan Daniel Kalamar. Do realizacije sklepa, torej do dodelitve nepovratnih sredstev pa ni prišlo, saj je bila s strani komisije, ki je obravnavala vlogo občine Grad, domneva, da gre za projekt, ki je del projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja«, zato bi lahko prišlo do dvojnega financiranja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
"Občina Grad je s sredstvi iz proračuna izvedla ta projekt, a tudi sprožila postopek pritožbe, saj operacija »Sekundarna vodooskrba najbolj ogroženih območij Občine Grad – 3. faza« ni bila del projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja«," pojasnjuje županja Cvetka Ficko. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo kot pritožbeni organ je sledilo odločbi Upravnega sodišča in je dne 23.11.2022 izdalo odločbo, s katero je odločilo, da izdani sklep SVLR ostane v veljavi in sledil je podpis pogodbe o plačilu stroškov. Do podpisa pogodbe med občino, ki jo je zastopala županja Fickova, in ministrstvom za gospodarstvo, ki ga je zastopal državni sekretar Dejan Židan, o plačilu stroškov v višini 421 tisočakov je prišlo 20. decembra. Tako se je več kot dvanajst let trajajoči spor med državo in občino Grad končno zaključil.