© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Kolumna: Ponovno sem pirat


Niko Hari
7. 5. 2026, 21.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Res pa se bojim, da novodobni, prisiljeni filmi ženskemu gibanju delajo več škode kakor koristi. Ravno zato, ker so kot umetniški izdelki popolnoma enodimenzionalni.

simbolična, tipkovnica, pisarna, tipkanje, pisarniško-delo, administrativno-delo
Jure Kljajić
Fotografija je simbolična.

Kako lepi spomini me vežejo na piratstvo. Vem, vem, zločin pa to. Ubogi hollywoodski zvezdniki so verjetno životarili, ko je 14-letnik pustil računalnik prižgan vso noč, da je uTorent komaj živ snel tistih 800 megabajtov skoraj negledljivega filmskega skrpucala brez podnapisov s spleta. Vedno ko je na koncu meseca prišel račun za internet, sem se delal Francoza in upal, da starša ne bosta ugotovila, kdo je tisti zlikovec, ki je oškodoval gospodinjstvo za nekaj tisoč tolarjev. Seveda sta.

Zaradi piratstva sem si kakšen dodaten bankovec za razne bedarije zaslužil tako, da sem prijateljem prodajal na DVD zapečene filme, ki jih v naših kinematografih ni bilo še nekaj časa. To sem se naučil od sorodnika. Tudi glasbo sem odkrival prek čudnih spletnih strani ruskih spletnih domen in le upal, da nisem snel virusa, ki ga tako ali tako nisem znal izbrisati. Tudi danes ga ne bi.

security-cd-628667.jpg
Pixabay
Zaradi piratstva sem si kakšen dodaten bankovec za razne bedarije zaslužil tako, da sem prijateljem prodajal na DVD zapečene filme, ki jih v naših kinematografih ni bilo še nekaj časa

Z leti sem piratstvo opustil, pa ne zato, ker bi doživel moralno razodetje, ampak zato, ker je konzumiranje filmov in glasbe na legalen način postalo sila bolj praktično. Youtube in kasneje Spotify za glasbo, Netflix pa za filme in serije. Ta idealni svet seveda ni trajal dolgo. Zakaj bi, če lahko velika podjetja uničijo še tisto malo preprostega užitka, kar ga je v šovbiznisu ostalo.

Preberite še

Pri Youtubu so nas začeli bombardirati z oglasi, čedalje večkrat tudi s takšnimi, ki se jih ne da preskočiti. Saj vem, da oglase na Youtubu gledajo samo računalniško polpismeni, se pravi ljudje, ki nimajo pojma, kaj je to adblock. Tega niti nisem imel v mislih. Za nemoteno uživanje so potrebni dodatni koraki in delo, ki ga noče nihče. Ravno tisto, kar je aplikacije naredilo bolj zanimive od piratstva, zdaj izginja: dostopnost in preprostost uporabe.

Če je Netflix nekoč imel majhen monopol v svetu pretočnega predvajanja filmov, ima danes podobno platformo čisto vsak studio, ki da kaj na svojo intelektualno lastnino. Ponovno so med uporabnika in končni produkt postavili številne prepreke in paleto novih naročnin. Da o tem, koliko je padla kakovost filmov Netflixove lastne produkcije (in seveda drugih ponudnikov), sploh ne začenjam. Originalnim filmom in serijam so sledili nepotrebni zgolj na ideološko sporočilo usmerjeni izdelki, ki so sami sebi namen. Režiserji in igralci v teh filmih pa za mizerne zaslužke in ocene občinstvo obtožujejo rasizma, homofobije in seksizma, namesto da bi ponovno delali kakovosten material. Kdo bi si mislil, da tisoči remake uspešnega filma z novimi, za »moderno« občinstvo prirejenimi liki več ne bo vžgal tako kot takrat, ko se je to zgodilo prvič.

yousafbhutta-laptop-7025342_1920.jpg
Pixabay
Da o tem, koliko je padla kakovost filmov Netflixove lastne produkcije (in seveda drugih ponudnikov), sploh ne začenjam.

Pa da ne bo pomote, film z ideološkim sporočilom (tudi s takšnim, ki deli ljudi) je lahko fantastičen. Denimo feminizem se lahko zahvali filmom, kot sta Erin Brockovich in Princesa Mononoke. Vraga, še Blondinka s Harvarda je v tem kontekstu čisto spodoben izdelek. Res pa se bojim, da novodobni, prisiljeni filmi ženskemu gibanju delajo več škode kakor koristi. Ravno zato, ker so kot umetniški izdelki popolnoma enodimenzionalni.

Reese Witherspoon
Profimedia
Vraga, še Blondinka s Harvarda je v tem kontekstu čisto spodoben izdelek.

Podobno je pri filmih, kjer je glavni motiv rasna neenakost. Koga ni stisnilo ob gledanju filma 12 let suženj? Kdo ni stiskal pesti, da bo Tarantinov Django prestrelil betico lastnika sužnjev? A se je še komu premaknilo v želodcu, ko je Edward Norton v filmu American History X v vlogi neonacista na pločniku zmečkal temnopoltega mladeniča? Seveda večini. Zato ker so to bili fenomenalni filmi, ki so nekatere najbolj temačne dele človeškosti prikazali z goro umetniške izvirnosti.

Ni plemenito, da ustvarjalci zgolj spremenijo podobo recimo Robausa Rawsa v novi seriji o Harryju Potterju, ampak je to le len in glede na odzive tudi jalov poskus nabiranja pozitivnih točk. In ponovno dela več škode kot koristi. Paapa Essiedu, ki bo enega najbolj priljubljenih likov iz romanov J. K. Rowling ponovno upodobil, ne bo ocenjen po svoji sposobnosti igranja, pa naj se še tako trudi. Ljudje, tudi tisti, ki se zaradi temne polti igralca naslajajo ob zelo verjetnem neuspehu serije, si bodo zapomnili le to, da je studio lik blede polti zamenjal za temnopoltega.

harry-potter
Profimedia
Paapa Essiedu bo odigral vlogo strogega Severusa Snapa.

Če so platforme za pretočno predvajanje pred leti s svojo praktičnostjo uničile piratstvo, ga s svojim pohlepom in mizernimi poskusi ideološkega vpliva na občinstvo ponovno delajo relevantnega. No, vsaj praznih DVD-jev mi ni več treba kupovati, da si lahko film ogledam na nekoliko večjem zaslonu od prenosnika.

Vestnik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o.

Vse pravice pridržane.