Vlada je na minuli seji sprejela interventni zakon za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij, s katerim bi rudarske pravice koncesionarjem, katerim pogodbe pretečejo v obdobju od junija 2023 do decembra 2024, podaljšali s sklenitvijo aneksa, pri čemer ne bo potrebne nobene odločbe, saj bo sklenitev aneksa povzročila, da se bo po samem zakonu podaljšala tudi rudarska pravica, in sicer za obdobje treh let.
Kot pojasnjujejo v predlogu zakona, posledice epidemije na področju rudarskih pravic še vedno trajajo, zaposleni na ministrstvu za naravne vire in prostor pa so preobremenjeni s tekočimi zadevami, ki jih rešujejo z zaostankom zaradi prekinitve dela med epidemijo, poleg tega je prišlo do dlje časa trajajoče prekinitve tudi na področju sprejemanja prostorskih aktov občin, ki so v nekaterih primerih potrebni za podaljšanje koncesije.
Razlog tudi velika gospodarska škoda
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
"Do junija 2023 zaradi kadrovskih in časovnih omejitev tako ne bo mogoče izpeljati postopkov za podaljšanje rudarskih pravic. V takem primeru bodo rudarske pravice številnim koncesionarjem prenehale, kar bi lahko povzročilo veliko gospodarsko škodo ne le nosilcem rudarskih pravic, ki bodo morali prenehati z opravljanjem svoje osnovne dejavnosti, temveč tudi širšemu gospodarstvu, ki je odvisno od dobave surovin, ki jih zagotavljajo nosilci rudarskih pravic. Višina prihodkov iz naslova koncesnin je v letu 2022 znašala 4.281.191 EUR, iz naslova sanacnin 644.313 EUR, ter iz naslova obveznosti za pridobljeno enoto mineralne surovine pri gradbenih delih 146.030 EUR," pojasnjujejo predlagatelji zakona in nujnost njegovega sprejema po skrajšanem postopku utemeljujejo tudi z dejstvom, da so od izkoriščanja mineralnih surovin odvisna številna delovna mesta ter višina prihodkov v državni proračun. "Upoštevajoč, da na dan 8. 5. 2023 na pregled vlog za pridobitev koncesije za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine čaka še približno 80 vlog ter glede na zaostanke pri reševanju upravnih zadev bi lahko v letu 2023 prišlo do izpada prihodkov iz naslova koncesij v višini do 1 milijon EUR. Prav tako bi lahko zaprtje več kot 25 podjetij pripeljalo do širšega vpliva na gospodarstvo in sektor, ki zaposluje več kot 1.000 ljudi," so navedli predlagatelji zakona. Če bi koncesionarjem rudarska pravica prenehala, ker državni organ ni pravočasno izdal odločbe, bi bila tudi odprta vrata za morebitne odškodninske tožbe države.
Med koncesionarji - imetniki rudarskih pravic - najdemo 10 koncesionarjev na območju Pomurja, od tega so najpomembnejše družbe Pomgrad, Segrap, Nograd in Murexin, ki pridobivajo gramoz, pesek in prod v Murski Soboti, Krapju, Dobrovniku in Kuštanovcih. Vsem navedenim družbam obstoječa koncesija, ki je bila večinoma podaljšana z interventnim zakonom v času covida, poteče za mesec dni, zato si seveda prizadevajo, da bi jo podaljšale - od tega je bolj ali manj odvisno tudi njihovo poslovno preživetje.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so bili tako v zadnjih mesecih zasuti z vlogami za podaljšanje rudarskih pravic (ali za pridobitev novih s širitvijo pridobivalnih prostorov), pri čemer v nekaterih primerih obstajajo tudi realni in objektivni zadržki do njihove podelitve zaradi povzročene okoljske škode. To vsaj za zdaj očitno ne bo težava, saj se je vlada odločila za racionalno pot pri tehtanju okoljske in gospodarske škode, a predlog zakona je v državnem zboru naletel že na prva resna opozorila.
Zakonodajno-pravno službo državnega zbora zmotilo praktično vse
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS) je namreč podala pripombe na tri od štirih členov, kolikor jih vsebuje zakon, in opozorila na predlagane rešitve. Kot so navedli v mnenju, je bila skoraj enaka ureditev v intervnetnem zakonu prejšnje vlade, s katerim je bilo predvideno podaljšanje rudarske pravice za 18 mesecev, kar je bistveno krajše obdobje od tokrat predlaganega, in že takrat so v ZPS opozarjali na spornost predlagane rešitve.
"Glede na navedeno je moč sklepati, da se s predlogom zakona isti skupini koncesionarjev že drugič zaporedoma omogoča podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje na izjemen način, z odstopom od temeljne ureditve podaljšnja veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje," so poudarili v mnenju in opozorili, da je treba vsak odstop od področne ureditve izčrpno obrazložiti in navesti razloge, ki ga utemeljujejo, kar še posebej velja, če se odstop določa že drugič zaporedoma.
To predlagatelji po njihovem mnenju niso storili, saj niso izkazali, da se tekoče zadeve na ministrstvu rešujejo z zaostankom zaradi prekinitve dela med epidemijo, ravno tako niso z ničemer podprli trditve, da je prišlo do prekinitev pri sprejemanju prostorskih aktov, ki so potrebni za podaljšanje koncesije.
V nadaljevanju navajajo tudi nevarnost, da bi se podaljšala rudarska pravica kljub temu, da na zemljiščih koncesionar nima več pravice ali soglasij, s čimer bi lahko prišlo do posega v lastninsko pravico lastnika zemljišča, ki je varovana z ustavo. "Predvideno podaljševanje rudarskih koncesijskih pogodb lahko pomeni tudi širjenje in tudi poglabljanje pridobivalnih prostorov, ne le njihovo nadaljnje izkoriščanje, ne da bi bil opravljen postopek sprejema prostorskega akta, kar lahko povzroči popolno samovoljo v prostoru," še opozarjajo v ZPS v nizu opozoril, ki ga zaključijo z oceno, da je predlagana ureditev po njihovem mnenju sporna tudi z vidika načela enakosti pred zakonom. Določeni skupini koncesionarjev se bo namreč omogočilo podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje, ki bo skorajda samodejno.
Predlog zakona, ki ga je vlada v državni zbor poslala po nujnem postopku, bo danes obravnaval odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.