Reorganizacija vlade prinaša ustanovitev treh novih ministrstev, in sicer ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za solidarno prihodnost. Ta bodo po besedah premierja Goloba nosilci treh pomembnih reform, ki jih načrtujejo v letošnjem letu. Z njimi bodo izpeljali "nujno preobrazbo naše države, modernizacijo, ki je naravnana dolgoročno", je dejal na seji DZ.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ob tem se štirim dosedanjim ministrstvom spreminjajo delovna področja, dve vladni službi pa preraščata v ministrstvo. Vlado bo po novem sestavljalo 19 ministrstev in en vladni urad.
Pred DZ so tako zaprisegli ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, minister za naravne vire in energijo Uroš Brežan, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh
Premier Robert Golob je dejal, da ima po osmih mesecih končno popolno vlado. Sprememba vlade ni personalna, temveč vsebinska, je izpostavil, njen namen pa je doseganje novih strateških prebojev in odgovarjanje na strateške izzive našega časa. "Po osmih mesecih - niti ne čakanja, ampak borbe, smo prišli do točke, ko lahko zmagovalci na volitvah uveljavijo svojo legitimno pravico do oblikovanja vlade po lastni meri," je v nagovoru poslancem dejal Golob. Ne glede na to, koliko se opozicijske sile trudijo onemogočati, da bi vlada začela delovati, bodo danes končno potrjevali vlado v polni sestavi, je dodal.
V opoziciji ocenjujejo, da povečanje ministrskega zbora ne bo povečalo učinkovitosti vlade, saj prinaša nejasno združevanje in prenašanje področij med ministrstvi, smiselnih združevanj pa je zelo malo. Opozarjajo, da bo prišlo do zaposlitev novih ljudi, potrebne bodo prenove in dodatna finančna sredstva. Reorganizacija pa prinaša najobsežnejšo slovensko vlado od leta 1993.
Zadovoljni pa so v koaliciji, kjer so izpostavili, da je bila pot do reorganizacije vlade zaradi referendumske zahteve stranke SDS dolga in je po nepotrebnem terjala veliko davkoplačevalskega denarja.
SDS je namreč spremembe zakona o vladi, kot si jo je zamislila koalicija Gibanja Svoboda, SD in Levice, poskušala zaustaviti s predlogom za posvetovalni referendum. Koalicija je vlado tako sestavila po takrat obstoječem zakonu, ki je predvideval 14 ministrstev in tri vladne službe. Nato je SDS vložila še zahtevo za zakonodajni referendum in zbrala tudi potrebne podpise. Volivci so na referendumu 27. novembra lani spremembe zakona o vladi podprli, s čimer sta začeli veljati tako širitev števila ministrstev kot reorganizacija posameznih resorjev.
Vlada, ki napoveduje, da bo leto 2023 v znamenju številnih reform, ob tem zagotavlja, da bo z reorganizacijo bolj učinkovita pri naslavljanju številnih izzivov, ki jo čakajo. V novi sestavi se bodo ministri danes sestali še na seji vlade.