V premislek: Bo nov veter prinesel svežino?
Njegova mladost in živahna energija sami po sebi še ne pomenita sprememb.

Pomurje je dobilo novega škofa. Umestitev je v Črenšovce privabila ljudi z raznih koncev – prišli so tako iz bližnjih vasi kot oddaljenih mest. Na trgu pred cerkvijo je bilo čutiti rahlo vznemirjenje, nekakšno mešanico pričakovanja in radovednosti, kakšen veter bo zapihal, kaj bo prinesel novi škof. Več ljudi mi je mimogrede zaupalo, da si želijo manj rigoroznosti, več odprtosti, več posluha za mlade, vsakdan in za čas, v katerem živimo.

Opazovala sem množico, ki je potrpežljivo čakala na začetek obreda. Nekateri so tiho kramljali, drugi so v rokah držali rožni venec, spet tretji – med njimi tudi jaz – pa so dogajanje spremljali bolj iz radovednosti kot pobožnosti. Ko so zazveneli prvi zvonovi, je trg preplavila zbranost. Ceremonija je bila bogata in natančno zasnovana, verjetno taka, kot jo Cerkev ohranja stoletja. Čeprav sama nisem preveč verna, me je v tistem trenutku prevzela moč skupne izkušnje: občutek, da vera, pa naj je še tako osebna, odpira tudi prostor srečevanja – med ljudmi, generacijami, celo med tistimi, ki stojimo nekoliko ob strani. Opazila pa sem, da je bila množica večinoma starejša, kar je tihi opomin na izzive, ki čakajo novega cerkvenega voditelja.

Novi škof ima pred seboj zahtevno nalogo. Njegova mladost in živahna energija sami po sebi še ne pomenita sprememb, lahko pa sta obljuba, da bo iskal odgovore na pereča vprašanja, ki jih je med posvetitvijo poudaril prejšnji škof – med drugim upad števila vernikov in staranje prebivalstva. Naša pokrajina je razpršena na majhne vasi, mladi se pogosto selijo drugam. Morda bi prav tu lahko cerkveni voditelji našli priložnost, da bi ljudem – predvsem mladim – malo bolj prisluhnili, jim bili opora ter se malo manj držali strogih pravil. A to bo zahtevalo več poguma in pripravljenosti za spremembo – ne samo pri novem škofu, temveč tudi pri ljudeh, ki mu bodo stali ob strani.

Ko sem se po koncu obreda sprehodila med ljudmi, je preveval občutek, da iskreno upajo, da se lahko v prihodnosti kaj premakne. Morda je prav to največ, kar smo si lahko želeli ob takšnem dnevu: občutek, da prihodnost še ni dokončno zapisana in da lahko nov veter prinese svežino.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se