Pogled na gasilce, ki zapuščajo svoja vozila in se na avtocesti peš med vozili prebijajo na kraj nesreče, da bi čim prej pomagali ponesrečencu, te ne pusti ravnodušnega. Ujeti na pomurski avtocesti med hudo nesrečo tovornjaka ta mesec so bili priča prav takemu prizoru, ki je po svoje pretresljiv, a priča tudi o nesebični predanosti in hrabrosti gasilcev, ki tvegajo svoje življenje, da bi pomagali človeku v stiski.
Zoran Petrovič, vodja reševalne službe v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, pravi, da je celotna intervencija potekala kot v filmu. Prvo pomoč je namreč ponesrečencu, 52-letnemu državljanu Ukrajine, zagotovila ekipa pripadnikov Slovenske vojske, ki se je znašla ob pravem času na pravem kraju. Petrovič ne pomni, da bi se kaj takega že zgodilo, in ob tej priložnosti še enkrat pohvali vojake, ki so suvereno obvladovali situacijo ter učinkovito komunicirali z dispečerjem zdravstvene pomoči. Pri oskrbi ponesrečenca so jim poleg vojske pomagali še gasilci, ocenjuje, da so vsi medsebojno dobro sodelovali.
So pa imele reševalne službe kar nekaj težav s prihodom na kraj dogodka. Kot pripoveduje vodja intervencije Uroš Šebjanič, so bili gasilci 17. januarja nekaj po 9. uri aktivirani in napoteni na kraj prometne nesreče tovornega vozila, ki se je zgodila na pomurski avtocesti med Vučjo vasjo in Mariborom. Prvi so na kraj dogodka prispeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Murska Sobota s hitrim reševalnim vozilom, poleg njih pa so bili aktivirani še gasilci prostovoljnih gasilskih društev Ljutomer in Gornja Radgona. Šebjanič, tudi namestnik poveljnika PGD Murska Sobota, opisuje, kako so se vsa gasilska vozila, razen prvega vozila soboškega društva in radgonskega, ki je na kraj prispelo iz druge smeri, spopadala z oteženim dostopom. Zaradi nepravilnega razporejanja drugih tovornih vozil široka gasilska vozila niso mogla naprej. Vozilo ljutomerskih gasilcev je obstalo približno 200 metrov pred krajem nesreče, ujetim gasilcem pa ni preostalo drugega, kot da se je nekaj članov gasilskih enot iz Murske Sobote in Ljutomera podalo peš na kraj nesreče. Med potjo so usmerjali in opozarjali stoječa tovorna vozila, naj se umaknejo in tako omogočijo intervencijskim vozilom prehod.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Problem ni v voznikih, temveč v širini avtoceste
Direktor Zavoda Reševalni pas Anže Albreht poudarja, da glede na določila zakona nihče od ustavljenih voznikov v tem primeru ni bil v prekršku, saj so se načeloma vsi umikali na skrajna robova vozišča. Po njegovem mnenju je težava v infrastrukturi, ki ne omogoča pretočnosti ob reševanju, kar se je pokazalo že ob odprtju pomurske avtoceste A5. »To je zelo žalostno in skrb vzbujajoče, saj bi morali že projektanti vozišče načrtovati tako, da bi širina omogočala vzporedno postavitev treh tovornih vozil,« poudari Albreht.
Na Darsu medtem pojasnjujejo, da so pri oblikovanju profilov avtocest upoštevani vidiki, ki jih narekujejo predvsem gostota in struktura prometa, etapnost gradnje, tehnično konstruktivni detajli ter težavnost in vrsta terena, po katerem potekajo. Glede na navedene kriterije imamo tako v Sloveniji različne profile avtocest, avtocestne odseke brez odstavnih pasov pa lahko najdemo tudi na gorenjskem, štajerskem in dolenjskem kraku. Glede nekaj več kot 80 kilometrov dolgega pomurskega avtocestnega odseka med Mariborom in Pincami pravijo še, da je bila z državnim lokacijskim načrtom gradnja predvidena v polnem, normalnem prečnem profilu, to je 26,20 metra, z možnostjo fazne gradnje. »Glede na gostoto tako današnjega kot tudi predvidenega prometa na avtocesti A5 Maribor–Pince je bila v letu 2002 z vidika gospodarnosti naložbe izdelana študija možnih racionalizacij normalnih prečnih profilov: gradnja avtoceste od Maribora do Pernice z odstavnimi pasovi v profilu 24,6 metra, v nadaljevanju do meje z Madžarsko pa v profilu 21,2 metra brez odstavnih pasov, vendar z zadostnim številom odstavnih niš. Zaključki navedene študije so služili kot ena izmed osnov pri vrednotenju investicijskih vrednosti, sprejetih z resolucijo o nacionalnem programu gradnje avtocest v februarju 2004, zato je država sprejela odločitev, da se pomurska avtocesta tudi v nadaljevanju gradi v predlaganih prečnih profilih,« spomnijo, zakaj je prišlo do zožitve pomurske avtoceste, na Darsu.
Tovorno vozilo, ki je brez ogledal široko 255 centimetrov (z ogledali 290 cm), je lahko na pomurski avtocesti hitro preširoko. Avtocesta obsega dva pasova, široka po 350 centimetrov, medtem ko se robni pas razteza od 30 centimetrov na levi do 100 centimetrov na desni strani, kar pomeni skupno širino asfaltne površine 830 centimetrov. Ob zastoju morajo vozila v skladu s predpisi zavzeti skrajno levo in desno stran vozišča, s čimer zagotavljajo sredinski prostor za intervencijska vozila. Pri simulaciji zastoja na 830 centimetrov širokem odseku avtoceste, pri čemer postavimo tovorno vozilo na skrajno desno stran in osebno vozilo na skrajno levo stran ob odbojno ograjo, ostane le 328 centimetrov prostora. To pomeni, da bi gasilsko tovorno vozilo širine 255 centimetrov (z ogledali 290 cm) sicer lahko prišlo mimo, vendar bi na vsaki strani ostalo le 19 centimetrov prostora. Alternativna postavitev tovornega vozila na desno stran in običajnega kombija na skrajno levo stran pusti 298 centimetrov prostora. To pomeni, da bi tudi v primeru idealno postavljenih vozil v zastoju na vsaki strani za gasilsko tovorno vozilo ostalo zgolj 4 centimetre prostora, navaja direktor zavoda Reševalni pas.
So rešitve sploh možne?
Albreht poudarja, da je treba ukrepati takoj, saj je lahko jutri za katerega ponesrečenca prepozno. Idealno bi seveda bilo zgraditi odstavni pas ali ukiniti sredinski zeleni pas, vendar so to dolgotrajni in veliki projekti. Dars je sicer na odseku med Vučjo vasjo in Mursko Soboto z ureditvijo ločilnega pasu že leta 2021 povečal vozne površine in jih s tem razširil predvsem za intervencije. Prehitevalni in vozni pas sta sicer ostala iste širine, vendar imajo vozniki več prostora za vzpostavitev reševalnega pasu v primeru nesreče ali zastoja.
V Zavodu Reševalni pas menijo, da je treba na tem kot tudi na drugih podobnih odsekih prepovedati prehitevanje vozil, ki so širša od dveh metrov. S predlaganim ukrepom se strinja tudi Šebjanič, ki pravi, da bi to pripomoglo k boljši varnosti in hitrejšemu ukrepanju oziroma dostopu do nesreče. Iz lastnih izkušenj ve in tudi na zadnji intervenciji so to opazili, da so na prehitevalnem pasu stala vozila, širša od dveh metrov, ki so jim onemogočala prebijanje do kraja nesreče. Predlogu prikimava tudi Petrovič, ki še opozori, da lahko pri prehitevanju pride do nesreče, zaradi širine vozil pa reševalci ne morejo dostopati do ponesrečencev in jih odpeljati. Pri tem še doda, da bi namestitev več elektronskih tabel na pomurski avtocesti, ki bi opozarjale na prometne nesreče in pravilno razvrščanje, izboljšala pogoje za reševalne ekipe. Dars odgovarja, da je postavitev dodatnih elektronskih tabel oziroma portalov spremenljive prometne signalizacije že v načrtu, trenutno poteka še izdelava projektov.
Pravilno je razvrščanje cikcak
V zastojih na odsekih brez odstavnega pasu je potrebna absolutna zbranost in takojšnje dojemanje dejstva, da lahko v naslednjem trenutku pride intervencijsko vozilo na nujni vožnji. Vozniki se zato morajo ustavljati po sistemu cikcak, kar pomeni, da se ne smejo ustaviti vzporedno s tovornim vozilom, ampak pustiti pred seboj dovolj prostora, da se lahko reševalne službe s slalomom prebijejo skozi zastoj. »Zavedamo se, da je za to potrebna absolutna zbranost vseh voznikov v tistem trenutku, a je zdrava pamet voznikov v teh primerih edino upanje, da pomoč do pomoči potrebnih pride v najkrajšem možnem času,« za konec poudari Albreht.
