Komisar je že med zasedanjem kmetijskih ministrov unije spomnil, da je Slovenija v okviru letošnje kmetijske oziroma krizne rezerve prejela 1,2 milijona evrov, "kar pa še zdaleč ne bo dovolj za pokritje novih potreb".
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Gornji Radgoni podpisali Zeleno zavezo slovenskega turizma
Pridobitev znaka Slovenia Green predvidoma do konca leta
"Zato je komisija pripravljena razmisliti o izrednem ukrepu, ki bi bil financiran iz kmetijske rezerve. S tem bi Slovenija prejela dodatna sredstva," je dejal, pri čemer ni podal drugih podrobnosti.
Na novinarski konferenci po koncu zasedanja je Wojciechowski povedal, da bo mogoče od 15. oktobra koristiti sredstva kmetijske rezerve iz prihodnjega proračunskega leta. "O posameznih vsotah še nismo odločali, a mislim, da bo jasna politična odločitev, da bo tudi Slovenija prejela sredstva iz krizne rezerve," je zagotovil.
Obenem je Sloveniji zagotovil tudi prožnost pri morebitnih spremembah programa razvoja podeželja in strateškega načrta skupne kmetijske politike. Če bo slovenski predlog v skladu z zakonodajo, je komisija pripravljena to podpreti, je dejal evropski komisar.
K prožnosti je sicer komisarja na zasedanju v predstavitvi škode v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki je nastala v avgustovskih poplavah, pozvala ministrica za kmetijstvo Irena Šinko.
V kmetijstvu je po njenih besedah nastalo za okoli 145 milijonov evrov škode, pri čemer je bilo prizadetih več kot 2700 kmetijskih gospodarstev. V gozdarstvu so bile poškodovane predvsem gozdne ceste, pri čemer škoda znaša 50 milijonov evrov. Škoda zaradi plazov v gozdu znaša 90,3 milijona evrov, škoda na gozdnih sestojih pa 1,9 milijona evrov. V ribištvu je medtem nastalo za okoli šest milijonov evrov škode.
V razpravi se je ministrica zavzela tudi za poglobljeno razpravo o ustreznosti instrumentov Evropske unije v primeru dogodkov, kakršnim smo bili priča v Sloveniji.
Več kolegov iz drugih držav članic jo je pri tem podprlo in izrazilo solidarnost s Slovenijo.