Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota v sodelovanju z Razvojnim centrom Murska Sobota in Mikkom v avgustu pripravlja filmske večere na prostem. Od 1. do 22. avgusta so tako vsako sredo ob 21. uri na grajskem dvorišču (ob slabem vremenu pa v Gledališču Park) v Murski Soboti projekcije celovečernih glasbenih dokumentarnih filmov o nepozabnih in neponovljivih glasbenih legendah.
Prvi film je bil Janis Joplin: Otožno dekle (Janis: Little Girl Blue), 8. avgusta je bil na vrsti film The Beatles: Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days A Week – The Touring Years), naslednji sredi pa bosta na vrsti še filma Grace Jones: Rdeča luč in kruh (Grace Jones: Bloodlight and Bami) in Whitney Houston (Whitney: Can I Be Me).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tadej Pogačar v posebnem pogovoru o slavi, ljubezni in prihodnosti
V ekskluzivnem intervjuju za Ekipo Tadej Pogačar deli svoje misli o izjemnem letu 2024, v katerem je dosegel največje uspehe v svoji karieri.
Veliko zanimanje za Janis Joplin
Kar presenetljivo veliko obiskovalcev – zasedli so skoraj tri četrtine sedežev Gledališča Park – se je zbralo na ogledu dokumentarnega filma o pevki Janis Joplin. Odlična študija režiserke Amy J. Berg iz leta 2015 bi morala biti sicer dolga 107 minut, a je bila zaradi tehničnih težav nekoliko krajša. Vseeno pa smo lahko dobili poglobljen in presenetljiv vpogled v življenje in razmišljanje pevske legende, ki se je rodila 19. januarja 1943 v mestu Port Arthur v Teksasu, umrla pa 4. oktobra 1970 v hotelu v Los Angelesu zaradi prevelikega odmerka alkohola in mamil.
Doslej je večina posnetkov Janis Joplin prikazovala kot precej osorno, neposredno in nejevoljno osebo, v dokumentarnem filmu Otožno dekle pa se nam razkriva kot zelo nesrečno, kljub številnim zvezam pa tudi osamljeno in občutljivo dekle, ki je vso kariero pisala pisma svojim konservativnim staršem in se nekako skušala opravičiti, ker ni postala to, kar so od nje pričakovali.
Ker je že v mladosti zagovarjala pravice temnopoltih, je bila v šoli tarča zbadanj, zato je čim prej želela zapustiti Port Arthur in je ves čas hrepenela po nekakšnem priznanju. Ko je pri 17 letih odkrila svoj pevski talent, je vedela, da je to edino, kar želi početi. Po selitvi v teksaško prestolnico Austin je navdih za svoje nastope dobila pri afroameriški legendi Otisu Reddingu. Njena kariera se je začela vzpenjati, ko se je v San Franciscu pridružila skupini Big Brother & The Holding Company, še posebej pa po koncertu na festivalu Monterey Pop v Kaliforniji in ko je zaplula v samostojne vode. Srečna je bila v glavnem samo na odru, ko pa so ugasnile luči, se je večkrat počutila zelo osamljeno. Zato se je tudi zatekala v omamo, s tem da je malo pred njeno smrtjo kazalo na izboljšanje, saj je bila ravno sredi snemanja novega albuma. A očitno je bil še en odmerek usoden, čeprav nihče natančno ne ve, zakaj ga je vzela.
Presenetljivo veliko novega
Knjige, filmi, pesmi na televiziji in radiu, eseji in razstave, vse to je že bilo narejeno o skupini The Beatles, zato se je postavljalo vprašanje, kaj novega sploh še lahko izvemo o njej.
A v 106-minutnem dokumentarnem filmu iz leta 2016 oskarjevca Rona Howarda se razkriva presenetljivo veliko tistega, česar še nismo vedeli o največjem fenomenu 20. stoletja, ki so ga skupaj ustvarili John Lennon, Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr. Prav vsi se pojavijo v filmu, čeprav sta dva od njih žal že pokojna. Film je poimenovan po hitu 8 Days A Week iz leta 1964, film pa je bogat z arhivskim materialom, intervjuji in sodobno obdelanimi posnetki koncertov. Howard raziskuje neverjetno potovanje benda v obdobju 1963–1966 in fenomen »beatlomanije«. Gledalce želi popeljati v središče tedanjega dogajanja in mu ponuditi odgovor na vprašanje, kako je bilo, če si bil tam.
