(FOTO IN VIDEO) Kjer se stikata nebo in zemlja 

Negovski grad z zeliščnim vrtom in Negovsko jezero

Na Negovi si je najprej potrebno ogledati impresiven grad na vrhu hribčka. Razvil naj bi se iz lesenega strelskega dvorca, ki je tukaj stal v 12. stoletju, iz kamna pa ga je začel zidati slovenski plemič Negoj. Od petnajstega stoletja pa do konca druge svetovne so grajski kompleks krojile tri avstrijske plemiške rodbine: Windni, Perneggi in Trauttmansdorffi.

Današnja podoba starega gradu je iz leta 1617, ko so grofje Trauttmansdorffi prizidali še tri trakte s stolpiči. Leta 1615 je graščak Trauttmansdorff pričel graditi "nov grad", to je dolga in podkletena enonadstropna renesančna stavba, ki zakriva pogled na stari del gradu. Uredili so zunanje dvorišče in kompleks obdali z obsežnim obzidjem, v katerega so zazidali pritlična gospodarska poslopja in stolpa na severni in južni strani. Nazadnje - leta 1633 - so zgradili renesančni vhodni portal.

Na gradu je delovalo najstarejše sodišče v okolici – še danes tam stoji pranger; po drugi svetovni vojni je bil izropan, v njem pa urejena socialna stanovanja. Starejši Negovčani se še spominjajo podzemnih grajskih rovov, v katerih so se skrivali in igrali kot otroci. Danes je grad namenjen turistom, ki se morajo, če želijo vodenje, oglasiti v grajski pristavi, kjer je TIC, in vam lahko postrežejoz informacijami, vodenjem po gradu ali prodajo spominkov. Za vse ostalo pa pokličite Kultrprotur v Gornjo Radgono, ki je upravljalec grajskega kompleksa.
Če pa vas notranjost gradu, kjer je na ogled razstava Negova skozi čas, ne zanima, pa si oglejte fotografsko razstavo, saj je tukajšnji grad že tri leta uradno prizorišče Svetovne zveze za fotografsko umetnost. Ali pa v gradu poiščite točko za objem, točko za poljub in storite to, kar od vas pričakuje. Čaka vas tudi zeliščarka Apolonija – ta naj bi bila zadnja žrtev čarovniški procesov na gornjeradgonskem območju – na njeno palico pa lahko privežete čarobni trakec s svojo željo in ta se vam bo hitreje izpolnila. In če smo že pri zeliščih, levo pod gradom je zeliščni vrt, ki ga je osnoval Andrej Coklin, danes pa zanj skrbi grajski hišnik Miran Paurič.

Levo od poti do vrta je grič, kjer je znano negovsko rastišče narcis, ko pa odcvetijo, pa na tistem griču tradicionalno košnjo prikaže Turistično društvo Negova, ki postavi tudi kopico.

Na gradu, pravijo, načrtujejo ureditev dveh novih spominskih sob: akademika Antona Trstenjaka in pa dobrotnika in inovatorja Ivana Krambergerja. Preden se odpeljete k jezeru, kjer je nekoč živel Ivan Kramberger, pa mu lahko na negovskem pokopališču prižgete svečko.

Jezero je prečudovito, a za kopanje ni primerno. Ludvik Kramberger, brat bolj znanega pred več kot 20. leti umorjenega Ivana Krambergerja, se še spominja, kako so se kot otroci tukaj zabavali, pove pa tudi, da so na jezeru nekoč – okrog leta 1965 - postavili lesene bazene.

Ludvik Kramberger: "In na otvoritvi teh je prvi v jezero na glavo skočil znan mariborski igralec Arnold Tovornik. Nato se je v jezeru po sobotah in nedeljah kopalo po 2000 ljudi." Danes to torej odpade; a labodi vas bodo vseeno vabili, da se jim pridružite.
##YOUTUBE-https://youtu.be/VLM5APT9Dq0{/youtube_center_ozko}

Kunova: Pachamama center kot pot v raj

Majhna, iz slame in blata butana hiška, krita s slamo. A ne v tipičnem slovenjegoriškem slogu, pač pa z pridihom – indijancev. Tako je, dobro ste prebrali. Na naslovu Kunova 13 namreč živijo Dhiraj Roschamann (beri Diraž Rožman), Luz Soto Bravo in njun sin Osho Roschamann Soto.

On čistokrvni domačin, ona Perujka inkovskih korenin. Ki sta v Kunovi na prostoru, kjer so bile nekoč njive, ustvarila pot v raj. Dhiraj: "Več kot dve desetletji nazaj sem se vrnil z večletnih popotovanj po svetu in želel tu ustvariti meditacijski center." Danes je veliko več kot to. Je galerija na prostem, so delavnice, v katerih lahko izdelujete iz lesa, ustvarjate mozaike ali slikate.

Tam je meditacijska pot z mini hiškami za eno osebo, kjer se da tudi prespati. Tam so vrtovi, temazcal savna, kompostno stranišče in še toliko vsega, da najbolj zgoščeno lahko to poveš dejansko z besedami, kot jih imajo napisane na vhodu: "Je prostor, kjer se stikata nebo in zemlja. Kjer se mešajo različne kulture in slogi. Kjer vsakodnevne aktivnosti prehajajo v umetnost. Kjer duhovno preseže materialno." Poleg tega je Pachamama – kar pomeni "mati zemlja" – nikoli končana zgodba. Sploh, ko vidiš, koliko idej še imata Dhiraj in Luz. Dhiraj: "Številni citati so pustili v meni sled, prelomen pa je bil tisti, ko je nekdo rekel, da bi moral vsak človek košček zemlje pustiti lepši, kot ga je našel. Pod vtisom tega smo začeli tukaj delati, potem pa je vse nekako teklo samo od sebe." Ljudje, ki so šli naključno mimo, so želeli videti, kaj nastaja, tako sta dobila idejo, da bi začela to, kar živita, prodajati.

Dhiraj: "Ljudje plačajo vstopnino in si lahko našo 'pot ozaveščanja' sami ogledajo, lahko pa jih mi popeljemo. Potem dajo pač evro več." Na poti ozaveščanja, ki ima 33 točk, so poizkušali pokazati na kakovosti življenja, ki jih v vsakdanjiku mogoče pozabljamo: "Ujeli smo se v zunanjost, ne vzamemo si časa. Tako da je včasih potrebno med špice kolesa vtakniti palico in se malo ustaviti, umiriti." Luz pa je ena taka mala čarovnica, ki kuha – kreme, mila, deodorante in šampone – izdeluje pa tudi nakit. Luz: "Vse je popolnoma naravno, sama delam hidrolate iz zelišč, ki jih pridelam ali kupim tukaj pri ekoloških kmetih; dodam pa kokosovo mast in kakavovo maslo in podobno."
V Pachamama centru se ustavljajo tudi naključni mimoidoči, seveda pa je najbolje, če pokličete in se dogovorite za obisk.

Kažipot do cilja
Negova, Kunova in Cogetinci so kraji v Slovenskih goricah; prva dva v občini Gornja Radgona, medtem ko Cogetinci spadajo v občino Cerkvenjak. Če sledite našemu namigu, izlet začnete v Negovi in nato preko Kunove zaključite v Cogetincih.
Za vse tri kraje pa je najbližji izvoz iz avtoceste izvoz Sveti Jurij ob Ščavnici.
Negova - Ptuj: 32 kilometrov, kar je dobrih 37 minut
Negova - Maribor: 34 kilometrov, 33 minut
Negova: Murska Sobota: 26,5 kilometra, 23 minut
Negova: Ljubljana: 158 kilometrov, 1 ura in 45 minut.

Domačija, kjer si lahko sposodiš kokošnjak

Firbasovi – Lujz, Marjana in sin Bojan – imajo kmetijo, ki se že četrt stoletja ukvarja predvsem s turizmom. In prav prvo leto, ko so svoja vrata odprli turistom, so že postali Vestnikova Naj kmetija.

Če ste na svojem potepanju po Slovenskih goricah postali lačni – na boljše ne bi mogli naleteti. V njihovi kuhinji je vse domače; na vrtovih zraste ogromno zelenjave, vse ostalo pa v hlevih. Tukaj ne boste dobili piva ali gaziranih pijač, takoj pove Bojan: "Samo vse, kar pridelamo sami." Za izletnike so odprti v petek med 15.00 in 20.00, v soboto med 12.00 in 21.00, v nedeljo pa med 12.00 in 16.00.
{youtube_center_ozko}https://youtu.be/nF86P4FBrxk##
Sezonska juha, hišni narezek in slovenjegoriška gibanica so na voljo vsak vikend, za ostalo se je treba naročiti.
O tem, kaj početi pri Firbasovih – pa najsi imate otroke, ali ne – bi lahko napolnili tale cel članek. A v brzojavnem stilu: za kmetijo je travnato igrišče, gugalnice, drevo za plezanje.

Bojan Firbas: "Nimamo nekih ogromnih igral, kajti na kmetiji smo se otroci vedno igrali – na travi. Poleg tega je bistvo našega ukvarjanja z vašimi otroki, da doživijo življenje na kmetiji: torej živino in delo. Pomagajo lahko v hlevu, na vrtu, načrpajo vodo iz vodnjaka, jo znosijo v čeber in tam zakurijo, nato pa se tam tudi namakajo." Pri Firbasovih boste torej našli en tak "jacuzzi", a v leseni izvedbi in – sami si ga boste morali zakuriti in ogreti vodo. Zadaj je tudi terasa s kaminom in prikazom, kako kokoš znese jajce, ki vam jo tudi takoj, še toplo iz kokoškine "veste česa" takoj spečejo.

Bojan: "Imamo pa tudi 'kurjak', ki ga posojamo. Skupaj s kokošmi ga lahko odpeljete tudi za mesec dni. Samo kokoši morate hraniti in jim dajati vodo." Poleg kokoši so na kmetiji tudi: zajci, konji, krave, pujsi, ovce, pa seveda mačke in kuža. Bojan vam pokaže tudi mini muzej, v katerem so še vsa orodja njegovega dedka, ki se je na to kmetijo priženil – bil pa je kolar.
Za hišo je prekrasen zeliščni vrt, pa potka s kamni iz Drave in Mure. Bojan: "In medtem, ko vi v senci pijete naš špricar, damo otrokom nalogo – prešteti kamenje." Od lani sta za domačijo tudi dve glamping hiški.

Celotna kmetija – tako zunanjost stavbe, notranjost jedilnice, sob, pa tudi okolica in hlev s senikom so – je lepa, izjemno okusno narejena in domačna.
Imajo tudi osem sob in dva apratmaja, prespite pa lahko tudi na seniku.

Nov dan vas pot lahko peš ali z električnim kolesom popelje po okolici, do vrelcev v Okoslavce ali Očeslavce, do Cerkvenjaka, do Stare gore z mlinom na veter, ali do Blaguškega jezera, kjer se lahko osvežite s plavanjem v jezeru.

(O)cena izleta
Plus izleta
Pristnost ljudi in neokrnjenost narave.

Minus izleta
Želja, da bi enodnevni izlet razširil na teden dni, pa nimaš časa za to.

Cene
Grad Negova
Vstopnina 3 evre na osebo; otroci brezplačno (do desetega leta). Če ste tam ob 12.00 ali 15.00 je v to ceno vključeno tudi vodenje, ob drugih urah je vodenje potrebno posebej plačati.
Za skupine vstopnina 2 evra, vodenje za skupine vključeno v to ceno.
Pachamama center
3 evre na osebo.
Domačija Firbas
Vodenje po zanimivostih domačije: 3,5 evra na osebo. Vodenje vključuje: ogled vinograda, sadovnjaka, živali, senik in kratko voznjo s traktorjem.
Nočitev z zajtrkom 29 evrov na osebo.
Polpenzijon – zajtrk in večerja s tremi hodi - 45 evrov na osebo.
Za izletnike so odprti v petek med 15.00 in 20.00, v soboto med 12.00 in 21.00, v nedeljo pa med 12.00 in 16.00.