Ekipo zaposlenih v pekarni sva s fotografom obiskala navsezgodaj zjutraj. Takoj po odprtju vrat je iz notranjosti zadišalo po svežih pekovskih izdelkih in vse je bilo že pripravljeno za peko krofov.
Pustne krofe so v pekarni začeli izdelovati okoli 10. januarja, je povedal Anton Omar. "Po novoletni evforiji je čas za krofe, takrat se začne pojavljati povpraševanje, vrhunec pa sledi seveda v dneh okoli pusta." Omarjevi se vsako leto trudijo, da ponudbo obogatijo s svežimi, "drugačnimi" krofi. Pripravljajo jih po preverjenem receptu Omarjeve pokojne matere, ki ga je žena Marija dopolnila. Sledila je trendom, razvoju tehnologije, tako da so današnji krofi mešanica starega, preizkušenega in sodobnega.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Kakšne krofe boste našli v pekarni Omar? Prvi so klasični, ki so po besedah sogovornika prazni, brez polnila, sledijo tisti z marmelado, navadno z marelično, pa tudi borovničevo, nekaj let pa ponujajo tudi krofe z vaniljevo kremo in čokoladnim prelivom. Letos so na predlog sina, ki živi na Primorskem, v ponudbo dodali še krofe z vaniljevo kremo in jagodno ali borovničevo marmelado.
Pri pripravi krofov je pomembno marsikaj. Anton Omar se spominja, kako so doma pred več kot 50 leti delali krofe. »To je bil strog režim, testo je moralo biti pokrito, krofi so vzhajali, v prostoru je moralo biti toplo in vrat nisi smel odpreti v neprimernem času,« smeje opiše. Ker je njihova receptura tradicionalna in preverjena, meni, da imajo ene boljših krofov na tržišču, in to jim priznavajo tudi kupci.
Koliko krofov v pustnem času pripravijo, Omar ne razkriva, saj je to poslovna skrivnost, izda pa, da gre iz pekarne na vrhuncu pustne sezone dvajsetkrat več krofov kot sicer. Krofe prodajajo v prodajalnah, doma in na terenu, prav tako so partner nekaterim javnim zavodom. »V pustnem času je precej več dela in moti me, da takrat cena krofov drastično pade. Da krof pride na police, je treba precej spretnih rok, vloženega dela, paziti je treba na številne malenkosti, od temperature, vlage, prijema,« ocenjuje. Pri tem še poudarja, da ker v pustnem času vsak potrošnik poje nekaj krofov, bi moral izbrati kakovostne, tudi če bo zanje odštel malo več denarja. »Če se cena zniža, se s tem razvrednoti delo sodelavcev,« tako Anton Omar, ki je kritičen tudi do veletrgovcev, ki ponujajo tudi krofe iz tujine, ki dalj časa stojijo v skladiščih.
Naporno, a prijetno
Proces dela za pustni torek pri Omarjevih načrtujejo vsaj mesec dni vnaprej. Danes v proizvodnji dela okoli 13 ljudi. Krofe so začeli peči sinoči okoli 20. ure, distribucija pa se je začela okoli treh ponoči. Z delom bodo končali okoli 13., 14. ure. »Dan bo zanimiv in naporen, tako kot je bil minuli vikend,« tako Anton, ki mu pritrdi tudi žena Marija. Slednja zatrjuje, da je delo na pust tudi lepo in da vse diši. Ob našem obisku smo jo opazovali pri cvrtju krofov. V fritezo lahko da naenkrat največ 40 krofov, cvrejo se počasi in na nizkem ognju. Na vsaki strani predvidoma štiri minute, in ker je Marija tega dela že dolga leta vešča, ure skorajda ne potrebuje. Najbolj ponosna pa je na koncu, seveda, na pravi venec.
Pust je v družinski pekarni, ki deluje več kot 30 let in kjer dajejo poudarek lokalnim sestavinam, prvi vrhunec sezone v letu. Po današnjem dnevu bodo začeli načrtovati ponudbo za veliko noč, ko bodo prednjačile potice in velikonočni kruh. Med vrhunce potem v nadaljevanju leta uvrščajo še obdobje sejma AGRA, ko pečejo prleške gibanice in druge tradicionalne sladice, ob dnevu reformacije sledi priprava idinjač in repnjač, ob božiču peka keksov, sadnega kruha, ob koncu leta pa še francoskega kruha. »Po pustu začnejo v nekoliko večji intenziteti prihajati tudi gostje v Prekmurje. Našo prekmursko gibanico ponujamo v nekaterih gostinskih lokalih in je spečemo precej, tako da dolgčas nam nikoli ni," sklene Omar.
