Premiere so se udeležili ustvarjalci filma, pa tudi tisti, ki so poskrbeli, da je film restavriran in digitaliziran. Prišel je tudi prvi predsednik republike Slovenije Milan Kučan. Po premieri je sledil pogovor z ustvarjalci filma, ki ga je režiral France Štiglic, scenarij pa je po romanu Miška Kranjca Strici so mi povedali napisal v sodelovanju z režiserjem Branko Šömen. Ob celovečernem filmu so posneli takrat tudi televizijsko nadaljevanko v sedmih delih Strici so mi povedali. Dogodek sta pripravila Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in Slovenski filmski center.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Snemanja se je na odru, na pogovoru po premieri, spomnil tudi pesnik, pisatelj in scenarist Branko Šömen, ki je prebral tudi razmišljanje o tem še enega Prekmurca Jožeta Štivana, ki je bil direktor filma. Šömen je poudaril, »da so pred skoraj štiridesetimi leti s tem filmom prenesli v slovenski kulturni prostor prekmursko sago o dobrih ljudeh, o tem, kaj je zapisal naš rojak Miško Kranjec, kaj so nam povedali njegovi strici in tetice ter vsi sopotniki danes že pozabljenega sezonskega življenja, Mankičinega realizma, v katerem je prevladovala kmečka pamet, vera v človeka, zaljubljenost v vse, kar je bilo lepo, naše.« Veselo gostüvanje je kažipot do človeške iskrenosti, pelda, kako bi morali biti boljši, srečnejši, se imeti radi. Pred tridesetimi leti, 4. maja 1993, je umrl režiser in velik prijatelj Prekmurja France Štiglic. Jože Štivan, ki je vodil realizacijo projekta Strici so mi povedali, je zapisal, da je pri tem sodelovalo 156 igralcev in 75 članov ekipe. Ob filmu so naredili še sedem televizijskih nadaljevank. Za restavriranje filma se je zahvalil Slovenskem filmskemu centru, Bazi slovenskih filmov in Ministrstvu za kulturo.
Film so snemali po različnih lokacijah po Prekmurju, od Filovskega gaja pri Filovcih do Lendave, železniške postaje v Murski Soboti in naravnega okolja ob Ledavi. Zgodba govori o poti Pückove bande od Velike Polane do Lendavskih goric ter o poroki med vinogradi. V film so vključeni tudi prizori iz drugih delov nadaljevanke, ki se jih spominja Miško med potjo in gostüvanje. Zgodba se dogaja v obdobju njegovega življenja v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko se je kot mlad študent teologije odločil, da bo pustil študij in šel po drugi poti.
Za odločno zaigrano vlogo Tompe je Bert Sotlar prejel priznanje Metoda Badjure za igro na Tednu domačega filma. Odlični pa so bili tudi drugi igralci: Danilo Benedičič kot stric Števek, Polde Bibič kot stric Marko, Igor Samobor kot Miško, Boris Cavazza kot duhovnik Klekl…. Med njimi je bil prekmurski igralec Evgen Car. Veliko je tudi prekmurskih statistov, med njimi Milan Zrinski, ki je prav tako sodeloval na pogovoru po premieri. Po restavriranju filma spet pride do pravega izraza filmska fotografija Vilka Filača, pa tudi lepota pokrajine. Avtor glasbe je Jani Golob, v film pa so vključili tudi veliko ljudske glasbe.
Člani Pückove bande hodijo peš od Velike Polane v Lendavske gorice na poroko. Sicer tudi po nekoliko daljši poti, kot bi bilo treba, saj ob bližnjici ni gostiln. Na tej poroki se Miško zaljubi v Šariko, kar pa ni po godu njegovim bližnjim, kateri jo nameravajo poročiti s starejšim vdovcem. Miško je na razpotju življenja, saj si družina in duhovniki želijo, da bi vstopil v duhovniški poklic. Sam pa bi raje postal profesor ali celo pisatelj. Miško Kranjec je knjigo Strici so mi povedali napisal leta 1974, torej gre za spominsko potovanje že ostarelega pisatelje v njegovo mladost in otroštvo. Govori o zgodbi družine Fujs iz Velike Polane skozi generacije. Prvi del knjige se dogaja v drugi polovici 19. stoletja, drugi pa po leta 1907 pa vse do konca druga svetovne vojne. Knjiga med knjižnimi kritiki in ljubitelji književnosti velja za duhovit in poetičen roman, ki premore obilo slikovitih prizorov prekmurske pokrajine, pa tudi odnosov med ljudmi, njihovih sanj in hrepenenj. To pa je uspel režiser France Štiglic skupaj z ekipo odlično ujeti tudi na filmski trak.
