Pripravili so jo v sklopu 32. dnevov evropske kulturne dediščine in 10. tedna kulturne dediščine in predstavlja arhitekturne posebnosti gradnje cimpranih hiš ter materiale, s katerimi so jih gradili. To so slama, les in ilovica. Razstavljene so makete in fotografije panonskih hiš, ki jih je pripravila Jana Balažic. Dokumentirala je okoli 40 hiš iz panonskega prostora Slovenije, Avstrije in Madžarske. Poudarja, da je bilo omenjenih materialov v panonskih krajih, ki jih je zajela, v preteklosti v izobilju, obenem so bili najprimernejši za bivanje. Naši predniki so znali precej dobro sobivati z naravo in iz nje vzeti le toliko materiala, kot so ga potrebovali. »Iz tega bi se morali tudi mi kaj naučiti,« pravi avtorica in dodaja, da se k uporabi teh naravnih materialov pri gradnji danes vse bolj vračamo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Dve razstavljeni maketi so ob pomoči knjižničarke Metke Celec na delavnici izdelali uporabniki Varstveno-delovnega centra Murska Sobota. »Na ta način so tudi oni spoznali gradbene materiale in se seznanili z uporabo naravnih materialov v domačem okolju.« Soboška knjižnica je v projektu sodelovala še z Vrtcem Murska Sobota in peljala otroke iz enot na Pušči, v Krogu, Bakovcih in Rakičanu na ogled Magdine hiše v Filovcih, kjer so jim na slikovit način predstavili to panonsko hišo in jih simbolično popeljali v življenje naših prednikov.
Razstava, ki si jo boste lahko do konca meseca ogledali v avli soboške knjižnice, prikazuje tudi arhitekturne posebnosti gradnje cimprač, postavitve hiš in dvorišč, priloženi pa so tudi odlomki iz književnih del, ki opisujejo te objekte.
