Kot so sporočili iz Galerije Murska Sobota, z Bernikovo razstavo začenjajo sodelovanja s slovenskimi zasebnimi galerijami, saj imajo številne med njimi v svojih zbirkah posamične umetnine, v nekaterih primerih pa že prav odlične zbirke najpomembnejših slovenskih umetnikov.
Med zbirkami, ki so v lasti Galerije Antikvitete Novak, so se za Bernikovo razstavo odločili iz vsaj dveh razlogov. Prvi je, da je Bernik eden redkih najpomembnejših predstavnikov slovenskega modernizma, čigar dela v Galeriji Murska Sobota doslej še niso bila razstavljena. Drugi pa, da so Bernikove slike, ki sestavljajo to zbirko, v umetniškem smislu izjemne. Slike iz zbirke pokrivajo Bernikovo slikarsko ustvarjalnost v obdobju med letoma 1960 in 2002. Tako so zastopana skoraj vsa obdobja njegovega ustvarjanja, največ pa je del iz 70. let 20. stoletja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Poleg slike Ugasle kamnine iz leta 1960 razstava združuje še slike iz ciklov Zapisi, Mandatorji, Trave, Epidemije, Jabolka, Stoli, Kamen - kruh, v manjši meri so predstavljena tudi njegova tihožitja in vedute. Najbolj so na razstavi številčno zastopana dela iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja.
Bernik (1933-2016) je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral iz slikarstva pri Maksimu Sedeju, nato je obiskoval še specialko za slikarstvo pri Sedeju in specialko za grafiko pri Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku. S štipendijo francoske vlade se je izpopolnjeval v grafičnem ateljeju Johnnyja Friedlaenderja v Parizu. Prejel je številne domače in mednarodne nagrade. Leta 1981 je prejel Prešernovo nagrado, leta 2003 še zlati častni znak svobode RS.
Slikarski začetki Endreja Gönterja segajo v sredino 70. let prejšnjega stoletja. Za njegova zgodnja dela, nastala pod vplivom pop arta in fotorealizma, je bila značilna velika mera angažiranosti ter ironije. Po letu 1985 je bilo v umetnikovem opusu opaziti zoglenelo in ranjeno ptico, ki predstavlja personifikacijo slikarjeve vizije tragičnosti panonskega človeka.
V nadaljnjih letih se po besedah kustosinje razstave Irme Brodnjak Firbas umetnik usmeri v atmosfero panonskih širjav, v katero vplete lasten razmislek o domači pokrajini, s katerim se sklicuje na zgodovinski spomin o naselitvi madžarskega naroda v panonsko nižino. Njegovo slikarstvo zadnjih desetletij zaznamujeta prepoznavna simbolika in oranžno-rdeč kolorit, ki orišeta spajanje staroselske kulture s kulturo novih priseljencev.
V letu 2020 pa je v umetnikov osebni in prepoznavni simbolizem, prežet z arhetipskimi, mitskimi prvinami, posegla pandemija koronavirusa. V najnovejših slikah, ki tvorijo jedro tokratne, umetnikove četrte samostojne v Galeriji Murska Sobota, je ponovno zaznati angažirano noto, v njegovih slikah pa tokrat zasledimo tudi človeško figuro. Le ta je prosojna, lapidarno ujeta v poenostavljeni konturi in naseljena v prostrano panonsko krajino, je še zapisala Irma Brodnjak Firbas.
Gönter se je rodil leta 1949 v Dobrovniku. Na mariborski Pedagoški akademiji je na likovni smeri diplomiral pri Ludviku Pandurju in Maksu Kavčiču. Bil je med ustanovitelji likovne skupine Grupa 676, ki je združevala slikarje, arhitekte in fotografe. Živi in dela v Murski Soboti.
Razstavi bosta na ogled do 31. marca.
