Zgodba okoli Rimske čarde in tamkajšnje geotermalne vrtine na stičišču občin Murska Sobota, Puconci in Moravske Toplice se vleče že desetletja. V času prvega moravskotopliškega župana Franca Cipota so z vrtino povezovali tuje vlagatelje, ki naj bi v gradnjo zdravilišča vložili več deset milijonov evrov, občina pa je za območje sprejela tudi prostorski akt, ki velja še danes. Ta projekt je klavrno propadel, vse dokler ga ni občina leta 2020 potegnila iz predala in ponovno zagnala preizkus vrtine. Rezultati preizkusov so potrdili, da ima tamkajšnja voda, ki se je že v preteklosti pokazala kot primerna za zdravljenje luskavice, potencial za izkoriščanje v zdraviliškem turizmu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Birokratski mlini dolgo mleli
Ker je vmes prišlo do zakonodajnih sprememb, je občina za pridobitev koncesije za vrtino konec leta 2021 ustanovila projektno gospodarsko družbo Rimska čarda, ta pa je v začetku lanskega leta na pristojno ministrstvo oddala vlogo za pridobitev koncesije. Sledila sta dopolnitev vloge in zastoj zaradi reorganizacije vlade, vmes se je celo menjalo vodstvo družbe. Franca Gönca je na položaju direktorja zamenjal Štefan Kodila, tudi član občinskega sveta v Moravskih Toplicah, in očitno bo pod njegovim vodstvom družba le prišla do tako zelo pričakovane koncesije, ki je prvi in ključen pogoj, da poiščejo morebitnega investitorja za razvijanje zdraviliške dejavnosti na tem območju.
Birokratski mlini so dolgo mleli, a prejšnji četrtek je vlada na seji le sprejela uredbo o koncesiji za rabo termalne vode iz geotermalne vrtine za ogrevanje in potrebe kopališča v Rimski čardi. Ta ureja predmet, obseg in območje koncesije, pogoje za pridobitev koncesije, obveznosti koncesionarja, plačilo koncesije, vsebino koncesijske pogodbe in nadzor nad njenim izvajanjem. Gre za pravno podlago za javni razpis za podelitev koncesije, na katerega se bo potem lahko prijavila istoimenska projektna družba in za obdobje 30 let pridobila pravico do črpanja geotermalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča. Ker pa bo šlo za javni razpis, bo seveda povsem možno, da se nanj prijavi tudi katera druga družba. Javni razpis, ko bo objavljen, mora biti odprt najmanj 30 dni. Obseg vodne pravice, izražen kot največja dovoljena letna količina rabe termalne vode iz vrtine, je 113.530 kubičnih metrov, največji dovoljeni trenutni pretok termalne vode iz vrtine pa so na ministrstvu za naravne vire in prostor v skladu z oddano vlogo Rimske čarde določili pri 6,4 litra na sekundo.
Zelo pomemben korak
Kodila, direktor družbe, po letu in pol postopkov vidi sprejetje uredbe kot prvi zelo pomemben korak in dodaja, da bodo postali resnično zanimivi za investitorje v drugi fazi, ko se bodo prijavili na javni razpis in sklenili koncesijsko pogodbo, kar naj bi se zgodilo še letos. Najti investitorja, ki bo pripravljen vložiti nekaj milijonov v gradnjo novega zdravilišča v občini, kjer že obstajajo Terme 3000 in Terme Vivat, bo gotovo najzahtevnejši del. V obdobju obujanja vrtine je na vrata moravskotopliške občine že potrkal potencialni vlagatelj, Franc Jager, ustanovitelj enega največjih slovenskih trgovskih podjetij Jagros, ki upravlja trgovsko verigo Jager. Eden najuspešnejših slovenskih trgovcev je sicer vodenje matičnega podjetja prenesel na svoje sinove, a ob tem ustanovil podjetje Gradnje Jager, s katerim uresničuje druge nepremičninske načrte in vlaga tudi v turizem. Prek tega podjetja je od zasebnih lastnikov odkupil tudi približno tri hektarje zemljišč na turističnem območju Rimska čarda.
»Ideja glede gradnje zdravilišča je povsem opuščena, saj smo se v tem času že preusmerili drugam,« nam je razkril eden najbogatejših Slovencev, ki si je, kot pravi, premislil zaradi dolgotrajnosti postopka s koncesijo in statusa drugih tamkajšnjih zemljišč. Ta so z zemljiščem, na katerem je vrtina, vred v skupni površini 5,1 hektarja v lasti občine, ki pa jih ravno zaradi preteklih slabih izkušenj s projektom ne namerava odprodati, ampak bi na nepremičninah podelila stavbno pravico za namen gradnje turističnega kompleksa. Jager zdaj pravi, da so glede tamkajšnjih zemljišč, ki so v njegovi lasti, odprti za prodajo.
Nova reinjekcijska vrtina
V družbi Sava Turizem so nedavno začeli izkopavati raziskovalno reinjekcijsko vrtino v Moravskih Toplicah z namenom zmanjšanja količin energetsko uporabljene termalne vode, zagotavljanja večjega izkoristka termalne vode in zmanjšanja obremenjevanja okolja z izpusti. Za vrtalna dela, ki potekajo ob golfišču, so najeli podjetje iz Bosne in Hercegovine, investicija pa je razdeljena v dve fazi, v vrtalni in nadzemni del. Celotna vrednost investicije je okoli tri milijone evrov, s polno zmogljivostjo naj bi vrtina delovala že v prihodnjem letu. Gre za tako imenovani zaprti sistem reinjekcije, v katerem se, kot so nam pojasnili v družbi Sava Turizem, utiskuje zgolj neoporečna, energetsko izkoriščena termalna voda, ki ni prišla v stik z okoljem oziroma ozračjem ali kakršnimi koli zunanjimi dejavniki. Na področju izkoriščanja geotermalne vode velja opozoriti, da se uporabniki geotermalne vode v Pomurju že nekaj časa soočajo s težavami zaradi spremenjene uredbe o vračanju izrabljene geotermalne vode v vodotoke. Ta ponovno ne dopušča izjem in stremi k trajnostnim rešitvam, predvsem v smeri reinjekcije vode. Tu pa se odpirajo dodatna vprašanja, tako finančna kot povsem tehnična, tudi zaradi reinjeciranja vode, ki se uporablja za potrebe kopališča. Ta voda namreč po definiciji zaradi stika s kopalci postane kontaminirana in se naj ne bi vračala v zemljo.
