V Biotermah Mala Nedelja so se sestali pridelovalci jabolk sorte bonita na dogodku, imenovanem Bonita Day. Po videu jih je najprej nagovorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ki je izrazila zadovoljstvo, da je bilo gostovanje dogodka zaupano slovenskim pridelovalcem jabolk te sorte. Obenem jo veseli, da je bil dogodek organiziran v Prlekiji, kjer so bogate naravne danosti za kmetijstvo in turizem, slovenskim pridelovalcem pa je zaželela še naprej uspešno pridelavo in trženje izdelka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Selekcija U19 ljutomerskega Meteorplasta državni podprvak
Pravkar končana sezona je bila najuspešnejša v skoraj štiridesetletni zgodovini kluba.
Dobrodošlico je na daljavo udeležencem kongresa izrazil tudi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Poudaril je, da gojenje jabolk bonita ni le kmetijska dejavnost, temveč prava umetnost, ki zahteva predanost, skrb in strast do kmetovanja. Sadjarje je spodbudil, naj kljub težavam v zadnjih letih vztrajajo pri pridelavi jabolk, saj dokazujejo, da lahko pridelajo odlična jabolka.
V projektu Bonita sodeluje več evropskih držav – na slovenskih policah ali tržnicah lahko jabolko sorte bonita najdemo pod blagovno znamko BonitaSi. Gre za klubsko sorto, kar pomeni, da sadike niso na voljo za prosti nakup. Pridelovalci morajo skleniti licenčne pogodbe z lastnikom sorte. V Sloveniji sta lastnika licence podjetji Tibona in Sadjarstvo Šilec (Štajerc d.o.o.). Zadnje je predstavil Mario Šilec, ki se je projektu pridružil leta 2020. Sadjarstvo Šilec razpolaga s 55 hektarji sadovnjakov, jabolka pa kupuje še od lokalnih proizvajalcev in proizvajalcev iz celotne Slovenije. Pod njihovim okriljem to sorto jabolk prideluje šest sadjarjev na okoli 15 hektarjih, letos bodo prvič pridelali večjo količino, zato upajo na sodelovanje z več trgovskimi verigami v Sloveniji in na Hrvaškem.
Zasadili 40 hektarjev
Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona, je zadrugo ustanovil z namenom gojenja in prodaje jabolk bonita ter združevanja pridelovalcev. Tibono so ustanovili leta 2018, prvo leto pa so zasadili šest hektarjev jablan. Sčasoma so se pridružili še drugi pridelovalci in sedaj skupaj obdelujejo okrog 20 hektarjev. Koršič pravi, da se je za to sorto odločil, ker je želel nekaj privlačnejšega in odpornejšega, jabolka bonita so namreč odporna zoper škrlup in pepelasto plesen.
Več o sorti jabolk je povedal Franci Štampar z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Bonita je križanec med sortama topaz in cripps pink, vzgojili so jo na Češkem. Drevo raste srednje bujno, plod je svetlo rdeč, srednje velik in z gladko kožico. Jabolka so aromatična, sočna, hrustljava in prijetnega sladko-kislega okusa. Nekaj besed je namenil tudi triletnemu projektu EIP z naslovom Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja, ki je povezal slovenske pridelovalce jabolk, strokovnjake Biotehniške fakultete in strokovne svetovalne službe KGZS. Razvoj tehnologije pridelave, skladiščenja in trženja jabolk je potekal prav v okviru omenjenega projekta, v času projekta pa se je v Sloveniji posadilo približno 40 hektarjev jablan te sorte.
Po kongresu so se udeleženci odpravili še na teren, ogledali so si nasad jablan in Sadjarstvo Šilec.