Z ventili do vode
V prvi fazi gradnje goričkega vodovoda (sistem B) je bil v Kraščih zgrajen vodohran, s katerim je, je povedal Boštjan Zver, oskrba z vodo med odpravljanjem okvare za vse porabnike skoraj nemotena, razen ko z zapiranjem linijskih ventilov ni mogoče popolnoma osamiti kraja okvare. Takrat je nekaj porabnikov ves čas okvare brez vode, njihovo število pa je bistveno manjše kot prej in je odvisno od lokacije počene cevi. Z vgradnjo dodatnih linijskih ventilov, je še dejal Zver, se trudijo tudi te težave odpraviti. Preden je bil zgrajen vodohran v Kraščih, so bili med popravilom brez vode vsi uporabniki od kraja okvare naprej. Največ težav je bilo na Cankovi, tamkajšnja gospodinjstva so bila običajno brez vode ves čas odpravljanja okvare.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Po podatkih Boštjana Zvera, tehničnega vodje v podjetju Vodovod sistema B, se je od leta 2008 na cevovodu med Predanovci in Cankovo zgodilo 61 takih okvar. »Vsi lomi so zelo podobni, cev običajno poči na spodnji strani po vsej dolžini. V zelo kratkem času po nastanku okvare vgrajene tlačne sonde javijo padec tlaka na omrežju, kar se prek sistema obveščanja s SMS-alarmi pošlje dežurnim delavcem. Sanacija okvare traja od 8 do 12 ur, odvisno od lokacije, dostopa in vremena,« opiše Zver. Stroški odprave okvare, gibljejo se okrog 5.000 evrov, se poravnajo iz strojelomnega zavarovanja vodovodne infrastrukture. Razlog, da prihaja do okvar, je po Zverovih besedah življenjska doba cevovoda, ki je »glede na starost materiala in pogostost okvar praktično dotrajan in ga je treba zamenjati«. Lastnici cevovoda Predanovci–Cankova, ki je bil dograjen v letu 1987, sta občini Puconci in Cankova. Med projekti v drugi fazi gradnje vodovoda sistema B (gorički vodovod) je predvidena gradnja novega cevovoda – puconska občina si je že pridobila gradbeno dovoljenje.
Čemu je namenjena omrežnina?
Uporabniku javne komunalne infrastrukture v tem primeru je jasno, da mora te okvare odpraviti upravljavec. V primeru pogostih okvar starega omrežja v sistemu B je to javno podjetje Vodovod sistema B oziroma njegovi podizvajalci – to so občinska komunalna podjetja, če so se ukvarjala s to dejavnostjo pred ustanovitvijo javnega podjetja, ali soboška Komunala, ki je prav tako podizvajalec javnega podjetja. Za tak model so se dogovorile občine ustanoviteljice javnega podjetja iz preprostega razloga, da delavci v teh podjetjih ne bi ostali brez dela. Drugi del zgodbe je financiranje popravil. To pa je že nekoliko bolj zapleteno. Vsa infrastruktura – vodovodno omrežje – je v lasti občin že od leta 2009, ko je začel veljati pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Leta 2012 je pravilnik nadomestila uredba. Od leta 2009 vsi uporabniki plačujejo tako imenovano omrežnino oziroma amortizacijo za občinsko javno infrastrukturo.
Omrežnina se steka v občinske proračune. To so namenska sredstva, ki bi jih občine morale uporabiti za vzdrževanje in obnovo omrežja, pa jih žal ne. Za učinkovitejše delovanje upravljavca bi lahko del omrežnine usmerile v za to ustanovljen sklad pri javnem podjetju, iz katerega bi ta potem lahko sproti plačeval stroške odprave okvar, predvsem na starem dotrajanem omrežju. Zadeva je nekoliko zapletena in za navadnega uporabnika nerazumljiva. Poudariti pa je treba, da je solidno in sprotno odpravljanje napak v veliki meri odvisno od občin, ki skoraj 80 odstotkov denarja na računu za vodo dobijo v svoj proračun z omrežnino.
To so namenska sredstva, ki bi jih občine morale uporabiti za vzdrževanje in obnovo omrežja, pa jih žal ne.
