Nedavno so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport sporočili rezultate javnega razpisa za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo ter naravne znamenitosti v turističnih destinacijah, ki je naletel na izjemno zanimanje in odziv slovenskih občin. Od 91 prijavljenih je ministrstvo odobrilo projekte 58 občin, med njimi petih pomurskih. Dve pomurski občini, občina Moravske Toplice in občina Gornja Radgona, pa sta prejeli rdeči luč gospodarskega ministrstva. Občina Moravske Toplice je prijavila projekt Aktivna Regeneracija, s katerim je želela urediti tako imenovano trim stezo v gozdu Čreta v Moravskih Toplicah, a bo zdaj morala poiskati druge finančne vire za pripravljeni projekt. Projekt gornjeradgonske občine, ki ni dobil državnega oziroma evropskega sofinanciranja pa se imenuje Vrata v Slovenijo, zato smo občino povprašali, kaj je pravzaprav vsebina projekta in kako bodo pristopili k njegovi realizaciji zdaj, ko niso bili uspešni na razpisu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Državni in evropski denar tudi za nov mlin na reki Muri, dve pomurski občini pa se bosta morali obrisati pod nosom
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je odločilo, kam bo plasiralo 15,5 milijona evrov za sofinanciranje projektov v turistično infrastrukturo.
Dva nova turistična produkta
Kot so nam pojasnili, Gornja Radgona meji na sosednjo Avstrijo in turistu po prestopu meje predstavlja Vrata v Slovenijo, zato je potrebno gostom ta del mesta narediti čim privlačnejšega in zanimivega, da se bodo ustavili in si ga ogledali. S tem dobijo prvi vtis o državi, v katero vstopajo. S projektom se tako želi razviti dva nova doživljajska turistična produkta, od katerih bi enega razvili v 5-zvezdično doživetje, drugega pa nadgrajevali. S projektom se želi izboljšati kakovost nekaterih obstoječih turističnih produktov in ustvariti sinergični, dvosmerni pretok produktov in vsebin lokalne skupnosti. Območje radgonskega gradu (stopnišče in pobočje hriba na katerem stoji) se želi razviti v doživljajski park (stolp s pogledom na ugasli vulkan Klek, gozdna učilnica, drevesno razgledišče, gozdne sprehajalne poti, postavitev portala, itd.), na območju takoj za mostom, kjer se stikata Kerenčičeva in Lackova ulica je travnata zaplata, obdana z nizkim zidom v tlorisu, ki spominja na polža.
"Tam želimo urediti krožno počivališče z dodatno umetniško skulpturo. V objektu, ki je ostala od stare carinarnice, bi uredili interpretacijski center arheološke dediščine z digitalnim registrom, vitrinami in teksti. Na mestu nekdanjega mlina ob promenadi ob Muri se želi postaviti razlagalna tabla. S projektom se želi razviti tudi nov turistični produkt, mobilna aplikacija, ki bi obiskovalca vodila po izbranih tematskih lokalnih znamenitostih, predstavljenih z zgodbarjenjem," so nam opisali ambiciozen projekt, ki žal ni prepričal komisije na gospodarskem ministrstvu. Toda, kot poudarjajo na gornjeradgonski občini, projekta ne bodo pospravili v predal in nanj pozabili, saj bodo sedaj zagotovo iskali druge finančne vire za njegovo realizacijo.