Z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) sporočajo, da so v času epidemije koronavirusa zaznali večji obisk gozdov na celotnem območju Slovenije, kar je prineslo tudi nekatere negativne posledice. Najbolj pereči problemi so smetenje in odlaganje odpadkov v gozdovih, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju in hoja izven urejenih poti, še posebej problematično je to na območju gozdnih in pragodznih rezervatov. Na ZGS zato obiskovalce gozdov pozivajo, naj upoštevajo pravila Gozdnega bontona.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Propad Pindže) Franc Šlihthuber trdi, da ni bil poslovodja, sojenje pred epilogom
Sojenje Francu Šlihthubru in Štefanu Kuharju, nekdanjemu direktorju komunalnega in gostinskega podjetja, pred epilogom.
Kakšna so pravila Gozdnega bontona?
- Ko vstopamo v gozd, se zavedamo, da smo v gozdu gostje, vsak gozd ima namreč lastnika.
- Vožnja v gozdu je dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje.
- Pešpoti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave, zato jih uporabljajte in ne hodite po brezpotjih.
- Gozd je za lastnika vir dohodka.
- Ne uničujte rastja.
- Smeti in odpadkov ne puščajte v gozdu.
- Ogenj, ki uide nadzoru, lahko uniči drevesa, druge rastline in živalski svet, zato je tam dovoljeno kuriti le na kurišču, urejenem v skladu s predpisi varstva gozdov in protipožarnega varstva.
- Gozdne živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo, zato jih s hrupom ne vznemirjajte po nepotrebnem.
- Drevesa in grmi so živa bitja, zato jih ne poškodujte.
- Voda je dragocena. Gozd jo ščiti, zadržuje in jo pomaga ohranjati pitno, zato cenite to vlogo gozda in ne spuščajte škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.
V tednu gozdov, ki se začenja jutri, se bo sicer zvrstilo več prireditev na območju celotne Slovenije, med drugim tudi ozaveščevalne akcije o gozdnem bontonu ter veljavni zakonodaji in predpisih.
Gozdovi sicer pokrivajo 58 % Slovenije in so zato njen najprepoznavnejši prostorski element. Tudi v pomurski regiji je skoraj štirideset tisoč hektarjev gozdne površine.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2019 v slovenskih gozdovih nekaj več kot 7.300 redno zaposlenih in sezonskih delavcev, kar predstavlja 26-odstotno rast v primerjavi z letom 2013. Zaradi vremenskih ujm, ki so bile v preteklih letih, se je namreč število zaposlenih v gozdarstvu povečalo. Les, ki ostaja v Sloveniji, se sicer uporablja deloma v predelovalni industrije, del pa gre v energetske namene. V letu 2018 je bilo v Sloveniji proizvedenih 5,1 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, kar predstavlja 2,5 kubična metra na prebivalca.
