V izdihljajih avgusta, ob koncu poletne turistične sezone, je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport po skoraj enem letu od objave sporočilo težko pričakovane rezultate enega največjih razpisov na področju turizma v zadnjih letih. Podprlo je 58 investicijskih projektov zasebnih družb za obnovo ali gradnjo novih turističnih objektov in bo za investicije, katerih skupna vrednost je 217 milijonov evrov, namenilo dobrih 57,1 milijona evrov. Z rezultati so lahko tokrat zadovoljni tudi v Pomurju, saj je bilo podprtih devet projektov v skupni vrednosti več kot 32 milijonov evrov, ministrstvo pa bo zanje prispevalo več kot 11 milijonov evrov, ki jih zagotavlja mehanizem za okrevanje in odpornost. V Pomurje bo tako prišlo skoraj 20 odstotkov evropskih sredstev, ki so bila na voljo.
Hitro po objavi rezultatov pa so se v javnosti pojavili pomisleki glede izbora posameznih projektov, tudi tistih iz pomurske regije. Če projekti znanih akterjev na področju gostinstva in turizma, kot so Terme Vivat, Radgonske gorice, Terme Banovci ter Gostinstvo in turizem Šinkec, niso presenečenje, so toliko več pozornosti vzbudili projekti nekaterih družb, ki se doslej še niso preizkusile v tovrstni dejavnosti. Izstopa družba Grede Tešanovci, ki je pridobila maksimalni možen znesek, 1,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, za 6,2 milijona evrov težak projekt gradnje gostišča z nastanitvijo Zlato polje v Tešanovcih. Gostišče mora imeti glede na razpisne pogoje vsaj 10 nastanitvenih enot. Družba Grede se ukvarja s pridelavo paradižnika, pri čemer za to namenjeni rastlinjak ogreva z odpadno geotermalno vodo iz bližnjih Term 3000. Gre za več kot dve desetletji staro zgodbo, ki sega v čas, ko je bil župan moravskotopliške občine še Franc Cipot, finančni direktor Term 3000 pa Marjan Maček.
Leta 2002 je na občinskih zemljiščih in z javnim denarjem v Tešanovcih zaživel rastlinjak, na temelju katerega so nastale Grede, sprva še kot zadruga, pozneje, leta 2009, z vstopom novih lastnikov, pa kot družba z omejeno odgovornostjo. Po finančnih težavah, ki so vodile celo do izvršbe občine in nato tudi do odpisa dela terjatev, družba danes posluje zdravo. Obvladujejo jo Cipot, Maček in Bojan Berden, ob tem pa ima še zanemarljiv delež znani kmečki sindikalist Franc Küčan. Grede so lani ustvarile dobrih 604 tisoč evrov prihodkov od prodaje in poslovno leto sklenile s čistim dobičkom v višini slabih 42 tisoč evrov. Bilančni dobiček družbe na podlagi prenesenih dobičkov iz preteklih let je znašal slabih 515 tisoč evrov, kapital družbe slabih 643 tisoč, sredstva pa slabih 788 tisoč evrov. Številke niso od muh, a še vedno bo za vrtoglavo investicijo v gostišče z nastanitvijo treba najti več kot 4,4 milijona evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Metod Grah opozarja
Andrej Šiftar, direktor Gred, pravi, da je do izvedbe investicije še daleč, zato o podrobnostih projekta še ne morejo govoriti, a po drugi strani zatrjuje, da se bo projekt izvedel, pri čemer upajo na hiter začetek investicije. Razumljivo, saj bo za pridobitev 1,8 milijona evrov nepovratnih sredstev Zlato polje v Tešanovcih konec junija 2026 že moralo sprejemati prve goste, v skladu z razpisnimi pogoji pa bo investicijo treba začeti najpozneje v desetih mesecih po sprejemu sklepa o izboru oziroma po podpisu pogodbe o sofinanciranju. Ravno ti roki bi bili lahko problematični za veliko uspešnih prijaviteljev projektov, ki morda niso toliko kapitalsko in kreditno sposobni ali pa celo še nimajo zagotovljenih niti prostorskih možnosti za izvedbo investicije. Takšnih naj bi bilo v okviru tega razpisa precej.
»Bojim se, da veliko izbranih projektov ne bo šlo v realizacijo, kar bi bila velika škoda za turizem, saj se bodo potem zagotovljena sredstva verjetno preusmerila kam drugam in ne bo tega dodatnega preboja in dviga dodane vrednosti,« opozarja Metod Grah, ki bo za nadgradnjo hotela Vivat v Moravskih Toplicah dobil dober milijon evrov nepovratnih sredstev. Pri njegovi investiciji tovrstne bojazni ni, saj se ta že izvaja oziroma so po njegovih besedah že skoraj na polovici. Pomurski hotelir, ki je bil ravno zaradi dolgotrajnosti postopka izbora prejemnikov pred časom precej kritičen do gospodarskega ministrstva, kot grožnjo pri izvedbi številnih turističnih investicij omeni ohlajanje gospodarstva in otežen dostop do kapitala, ki ga narekujejo tudi višje obrestne mere.
Glampingov na pretek
Tomaž Ivan Bašić, lastnik družbe Elproing, ki je prejela 1,8 milijona evrov za 4,6 milijona evrov težak projekt Nindri indri Nature Retreat, je prepričan, da bo njihova investicija, gradnja manjšega turističnega naselja v Suhem Vrhu, uspešna. Kot nam je zatrdil, ima zagotovljeno tako financiranje kot lastništvo zemljišč, projekt je trenutno v fazi sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta. Tukaj bo potrebna tudi aktivna in pospešena vloga moravskotopliške občine. Bašić poudari, da si srčno želi, da bi uspeli tudi vsi preostali projekti, saj bi le tako lahko povzdignili pomurski turizem na višjo raven, kar bi imelo pozitivne učinke za celotno regijo. V Suhem Vrhu bo predvidoma nastal še glamping, ki ga bo za 3,6 milijona evrov ob 1,5 milijona evrih nepovratnih sredstev zgradila produkcijska hiša Super 16 v lasti Leona Krpiča.
Med Sebeborci in Ivanovci, bo, kot napovedujejo, za 1,5 milijona evrov zaživel glamping park Pika, za katerega je Pika Petra Pevec Rituper, soproga odvetnika in lastnika objekta hotela Diana, pridobila 789 tisoč evrov sofinanciranja. Če k temu prištejemo še glamping, ki bo nastal ob Oazi v Mlajtincih, tovrstnih nastanitvenih objektov že samo v moravskotopliški občini ne bo manjkalo. Dober milijon evrov bo ministrstvo podelilo tudi za slaba 2,5 milijona evrov vreden projekt gradnje glamping naselja Pannonian Glamping, ki je v domeni istoimenske družbe, za katero stoji Nina Rappl iz Murske Sobote, ki se primarno ukvarja z opravljanjem računovodskih storitev. V skladu z razpisom morajo imeti glampingi po dokončani investiciji vsaj pet nastanitvenih enot. Dobri poznavalci turizma pri nas si zastavljajo vprašanje, ali res obstaja trg za kopico luksuznih hišk za kampiranje na tako majhnem območju.
Pod drobnogledom KPK
So vsi prejemniki sredstev izpolnjevali razpisne pogoje, ki med drugim zajemajo predložitev finančne konstrukcije in investicijske dokumentacije ter zaposlovanje vsaj ene osebe? Med nosilci odobrenih projektov je ob tem moč najti tudi novoustanovljene družbe, ki so, vsaj tako bi lahko sklepali, nastale izključno za potrebe razpisa. Naj spomnimo, da so nam pred časom na ministrstvu, ki ga vodi Matjaž Han, eden od državnih sekretarjev pa je Dejan Židan, na poizvedbo, zakaj postopek izbora traja tako dolgo, pojasnjevali, da je večina prijaviteljev morala dopolniti vloge.
Danes zatrjujejo, da so vsi prijavitelji, ki jim je bilo odobreno sofinanciranje, izpolnjevali vse pogoje in zahteve javnega razpisa. Od 98 prejetih vlog jih je bilo zavrženih ali zavrnjenih 25. Ni pa nepomembno, da je postopek dodeljevanja nepovratnih sredstev pod drobnogled vzela protikorupcijska komisija, kar so nam tudi sami potrdili. To so storili tako na lastno pobudo kot na pobudo ministrstva. Med najbolj spornimi naj bi bil projekt družbe v lasti mariborskega župana Saše Arsenovića, ki so mu odobrili 1,8 milijona evrov za gradnjo garni hotela Žički dvor. Na ministrstvu so jasni, da je presoja kakovosti projektov na javnih razpisih naloga strokovne komisije izključno na podlagi vnaprej znanih in za vse enakih meril. Strokovna komisija je sprejemala vse ključne odločitve o podpori projektom v okviru javnih razpisov, sestavljajo pa jo strokovni sodelavci ministrstva. »Poudarjamo, da minister ne sme in ne more arbitrarno odrejati, koga je treba financirati in koga ne – to velja tudi za ta javni razpis,« so podčrtali za naš časopis. Po poročanju Financ je v zvezi z razpisom bila tudi vložena pobuda za revizijo na računsko sodišče.