Spomnimo, projekt, za katerega imajo koncesijo Dravske elektrarne Maribor, je leta 2019 ustavila vlada Marjana Šarca, saj je bilo ugotovljeno, da ne bi bil okoljsko sprejemljiv niti z omilitvenimi ukrepi. Morebitno gradnjo hidroelektrarne na reki Muri je spremljal tudi odpor lokalnega prebivalstva in nevladnikov, rodila se je kampanja Rešimo Muro.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Kljub temu da ima aktualna vladna koalicija celo v koalicijski pogodbi zapisano, da »na Muri ne bomo gradili hidroelektrarn, na srednji Savi bomo ponovno preverili smotrnost gradnje novih hidroelektrarn«, so očitno mnenja o tem v vladi različna. Nedavno je bil namreč v Murski Soboti na obisku infrastrukturni minister Bojan Kumer in v prostorih stadiona Fazanerija prisluhnil predstavitvi nekaterih ključnih regijskih projektov. Beseda je nanesla tudi na obsežen projekt namakanja z vodo iz reke Mure, pri čemer je bilo med drugim poudarjeno, da se ob 30 hidroelektrarnah, ki so na avstrijski strani Mure, podtalnica znižuje, ob hidroelektrarni tudi na slovenski strani pa bi se začela zviševati.
Hidroelektrarna bi tako lahko služila tudi kot objekt za vzdrževanje ravni podtalnice in namakanje. »Projekt je ustavljen, ampak samo za določen čas, ker bosta narava in čas zagotovo pokazala nasprotno smer,« je glede gradnje hidroelektrarn na reki Muri prepričan Kumer, ki se je na neki način obregnil tudi ob nasprotnike projekta. »Gospodarstvo in razvojni del sta se tukaj znašla na nasprotnih bregovih z nekimi civilnimi iniciativami, ki vas zelo omejujejo, in dostikrat ne pride resnica, kaj si Prekmurje želi, do Ljubljane,« je med drugim izjavil minister ob obisku v Murski Soboti. Minister sicer dodaja, da v mandatu te vlade projekt zagotovo ne bo obujen, saj je to bila ena izmed koalicijskih zavez.
Morebitna gradnja hidroelektrarn na srednji Savi in Muri zanima tudi poslanca SDS Bojana Podkrajška, ki je konec septembra glede tega vladi postavil poslansko vprašanje. »Glede na inštalirano moč in proizvedeno energijo male hidroelektrarne predstavljajo največjo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v Evropi in po svetu,« je poudaril in dodal, da imajo prav pretočne hidroelektrarne najnižji izpust toplogrednih plinov na proizvedeno kilovatno uro električne energije v celotnem življenjskem ciklu, pomemben del slovenske energetike pa je ravno hidroenergija.
Odgovora od vlade še ni dobil, je pa za Vestnik pristojno, ministrstvo za okolje in prostor odgovorilo, da je leta 2019 vlada ustavila pripravo državnega prostorskega načrta s ciljem ohranjanja ugodnega stanja voda na reki Muri in ohranitve narave, na osnovi ugotovitev v študiji variant, ki so pokazale, da ni možno doseganje vseh okoljskih ciljev. »Stališče ministrstva za okolje in prostor ostaja nespremenjeno,« so še zapisali v odgovoru.
Vse variante nesprejemljive
V skladu s tedaj veljavnim zakonom sta bila leta 2016 izdelana študija variant in okoljsko poročilo. Območje državnega prostorskega načrta je posegalo na območje občin Križevci, Murska Sobota, Radenci in Tišina. Dve varianti sta predvidevali eno hidroelektrarno na dveh potencialnih lokacijah, tretja pa dve manjši hidroelektrarni, ob tem bi bile vse predvidene pretočnega tipa do 55 megavatov inštalirane moči in prostornine akumulacij približno štiri milijone kubičnih metrov vode.
Vse variante so bile z okoljskega vidika ocenjene kot manj primerne, toda študija variant je kot najustreznejšo predlagala najmanj škodljivo, ki predvideva eno jezovno zgradbo s poglobitvijo struge v dolžini 2,6 kilometra do največje globine 1,7 metra tik pod zgradbo.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor, je bilo nato iz okoljskega poročila, dopolnjenega tudi z opredelitvami do pripomb Zavoda za varstvo narave in Zveze društev Moja Mura, razvidno, da ni ukrepov za zmanjšanje vpliva, ampak je sprejeta strokovna ugotovitev, da predloženih rešitev ni možno omiliti tako, da bi načrt postal sprejemljiv z omilitvenimi ukrepi.