Flóre Borsos

Na prvi ponedeljek v mesecu maju so dijaki in učitelji Dvojezične srednje šole Lendava na lendavskem gradu pripravili poseben literarno-zgodovinski dogodek, na katerem so v ospredje postavili lik Mihaela Hadika. Skozi pogovor o povesti Meč, nabrušen za ljubezen Marjana Vidoviča, ki so ga usmerjali dijaki, Tija, Ines, Dorjan, Jan K., Jan M. in Anže, ter učiteljica slovenščine Katja Zver, so odkrivali mejo med legendo in zgodovinsko resnico ter pomen, ki ga ima Hadik za lokalni prostor.

"Zoltan Lendvai Kepe je v delu Legenda in resnica o Hadikovi mumiji zapisal, da ima vsaka skupnost svoje heroje, ki simbolizirajo zaščito, pogum in pripadnost. Za Lendavo in njeno okolico je to zagotovo kapetan Mihael Hadik, osrednja oseba številnih legend in junaških pripovedk. Njegova podoba je skozi čas prerasla zgodovinski okvir in postala simbol vrednot, za katere se je vredno boriti," je zapisala učiteljica Zverova, ki je dodala, da je okoli njegove herojske zgodbe svojo kolektivno povest spletel tudi Marjan Vidovič, upokojeni učitelj angleščine in slovenščine, ki danes živi v Veliki Polani. Navdih za pisanje je črpal iz dolgoletnega zanimanja za zgodovino Lendave, turške vpade in predvsem lik Mihaela Hadika. Sistematično zbiranje gradiva in branje virov sta sčasoma prerasla v povest, ki jo je tudi sam ilustriral.

Po aktivnostih v starem mestnem jedru so se dijaki 1. letnika ekonomskega in strojnega tehnika povzpeli na lendavski grad, ki tudi v povesti služi kot kulisa osrednjega dogajanja. Prav v kleti obnovljenega grajskega stolpa je potekal osrednji pogovor o povesti – prostor, prežet z zgodovino, je ustvaril posebno, skorajda otipljivo vez med preteklostjo in pripovedjo.

Flóre Borsos

V takšnem ambientu je zgodba, umeščena v leto 1603, zaživela še izraziteje. V ospredju pripovedi stojita Mihael Hadik in poveljnik turške vojske – njun osebni spopad pa presega meje zgodbe in odpira vprašanja o pogumu, identiteti ter spominu, ki se prenaša iz roda v rod. Čas turških vpadov, ki so zaznamovali severovzhod današnje Slovenije in Porabje, ni bil več le oddaljena zgodovinska kulisa, temveč se je skozi besede in razmisleke zdel presenetljivo blizu.

Na pogovoru se jim je pridružila tudi Olga Paušič, pisateljica, popotnica, mentorica gledaliških skupin in v kulturnoumetniškem ustvarjanju zelo aktivna upokojena učiteljica slovenščine, ki je za knjigo napisala spremno besedo. Dijake je še posebej navdušila z anekdotami iz svojih osnovnošolskih let – v grajskih prostorih je nekoč delovala tudi šola, ki jo je obiskovala.

Dogodek so zaključili z obiskom kapelice Svete Trojice, kjer so si ogledali mumijo in prisluhnili še Bernadetti Horváth, ki je predstavila Hadikovo zgodbo skozi zgodovinsko prizmo in tako dopolnila literarni pogled na junaka.