Prav danes, ko so Avstrijci na mednarodnem mejnem prehodu Šentilj med Slovenijo in Avstrijo prikazali vajo za nadzor meja, so na murskosoboškem okrožnem sodišču zaman čakali na Ahmada Adnana, državljana Pakistana, ki sicer prebiva in dela v Salzburgu.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuDobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Pakistanec je obtožen, da je del mednarodne kriminalne združbe, ki ima nalogo spravljati ilegalne prebežnike na zahod Evrope. Tožilec Drago Farič je Adnanu očital, da je vodil in usmerjal Turka Aslana Vedata in Ukrajinca Refata Khalifova, ki sta 17. januarja skozi Pomurje in Slovenijo in dalje v Italijo v tovornem kombiju nameravala spraviti 19 prebežnikov, vendar stav Stročji vasi pri Ljutomeru padla v policijsko zasedo. Tudi Vedata in Khalifova je preganjal Farič: v začetku marca sta klonila sta pod njegovimi dokazi in oba po priznanju krivde dobila kazen devet mesecev zapora. Enako kazen je tožilec napovedal za Pakistanca.
50 tisoč migrantov na poti?
Na vaji v Špilju, avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj, je sodelovalo okoli 500 policistov in 220 vojakov, med njimi tudi pripadniki nove enote za varovanje meje Puma.Avstrijci so predstavili tri možne scenarije ukrepanja varnostnih sil v primeru, da na mejo pride večja skupina migrantov in pri tem izbruhnejo nemiri.Avstrijci nameravajo odslej begunce registrirati na meji in vse, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za pridobitev mednarodne zaščite, bodo vrnili v Slovenijo.
Po podatkih Europola se je namreč odprla nova migracijska pot iz Grčije, prek Albanije, Črne gore ali Srbije ter Bosne in Hercegovine (BiH) na Hrvaško, nato pa v Slovenijo. Za zdaj se begunci in migranti v največjem številu zbirajo v mestih v BiH, preden se poskušajo prebiti čez mejo na Hrvaško in v Slovenijo.Europol ocenjuje, da se v celotni regiji Zahodnega Balkana vključno z Grčijo nahaja "migracijski potencial, ki šteje približno 50.000 ljudi".
V običajnih okvirih
Nelegalni prehodi meje v pokrajini ob reki Muri so sicer po podatkih Policijske uprave Murska Sobota v običajnih okvirih in ne kličejo po dodatnih ukrepih.
Med begunsko krizo so sicer prvi begunci stopili na pomurska tla v noči na 19. september 2015, 198 so jih takrat nastanili v hali radgonskega sejmišča, v kateri je bil vse do srede januarja 2016 nastanitveni center za migrante. Mejo je v Gornji Radgoni v begunskem valu prečkalo 50 tisoč tujcev, državo Slovenijo pa pol milijona.