V iniciativi so poudarili, da se s šolanjem na daljavo povzroča dolgoročna škodo otrokom in mladostnikom. Izpostavili so predvsem vpliv šolanja na daljavo na zdravje, na padec imunosti, onemogočanje dolgoročnega psihosocialnega razvoja otrok in samopoškodovalno vedenje. "To, kar sem danes doživela na zoomu, me je zelo prizadelo. Otroci že zelo trpijo, so apatični in bledi. Ko sem jih v enem razredu vprašala, kdo si ne želi v šolo, je roko dvignil le en učenec," je povedala učiteljica Renata Filipič.
Na vprašanje ministrice, kakšno rešitev predlagajo, je Filipičeva odgovorila, da si želijo predvsem sodelovanja pri odločanju. Navedla je, da bodo razrede zračili, skrbeli za higieno rok in kašlja. Ne želijo pa si, da bi učenci in učitelji pri pouku nosili zaščitne maske. Dodala je še, da za otoke, ki se ne morejo ali se ne želijo vrniti v šolo, pripravljajo kakovostno virtualno šolo. Poudarila je, da se otroci lahko družijo na igriščih in pri športnih dejavnostih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
"Otroci se morajo v vrtce, šole in na fakultete vrniti brez testiranj, mask in socialne distance, da zaživijo socialno življenje. Le na ta način se dogaja prekuževanje za pridobivanje čredne imunosti, ki bo zaščitilo ranljive skupine," je dodala pedopsihiatrinja Biserka Ilin.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Kustečeva je poudarila, da prejema precej pobud - tako za odprtje šol kot tudi nasprotnih. Zagotovila je, da bodo pobudo proučili in da bodo "s skupnimi močmi poiskali najboljšo možno rešitev". Spomnila je tudi, da je vodstvo vlade danes predstavilo prilagojen načrt sproščanja ukrepov. Poudarila je, da je izobraževanje prioriteta. Navedla je, da se razmišlja tudi o odpiranju šol v regijah z boljšo epidemiološko sliko.
"Naša primarna naloga je poleg skrbi za znanje tudi skrb za zdravje, tako zaposlenih kot šolajočih," je poudarila ministrica in dodala, da je to bistvena razlika med sproščanjem ukrepov v izobraževanju ter gospodarstvu. "Temeljna odgovornost je, da mora biti prostor, kamor gredo otroci po znanje, varen," je še povedala.
Zdravniki sicer opozarjajo, da lahko covid-19 pri otrocih pusti hude imunske posledice v obliki vnetja organov. Tudi v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC) so zdravili več otrok, ki imajo vnetje več organov, kar povzroča hud odziv imunskega sistema po prebolelem covidu-19. Pediatrinja z infekcijske klinike UKC Tina Plankar Srovin je povedala, da še vedno drži, da covid-19 praviloma pri otrocih poteka v blažji obliki, ima pa lahko hude imunske posledice v obliki vnetnega odgovora organizma po preboleli okužbi, ki nujno, da je potekala s kliničnimi znaki.
Strokovnjaki pa opozarjajo tudi, da je zanašanje na prekuženost skupnosti s prebolevanjem covida-19 problematično, saj niti ni zanesljivo, koliko časa po okužbi z novim koronavirusom je posameznik imun na prihodnjo okužbo. Večina ljudi, okuženih z novim koronavirusom, razvije imunski odziv v prvih nekaj tednih. Po okužbi nastanejo protitelesa, ki pa se v telesu obdržijo zelo različen čas, od dveh mesecev pri blagem poteku bolezni do pol leta in več pri težji obliki bolezni.
Strokovnjaki od cepiv proti covidu-19 pričakujejo, da bodo izzvala bolj učinkovit in dolgotrajnejši imunski odziv, kot pa se to zgodi s prebolevanjem covida-19. A je za doseganje dela kolektivne imunosti treba z dvema odmerkoma cepiti vsaj 60 odstotkov prebivalstva, poudarja stroka. To pomeni, da bi bilo treba cepiti vsaj 1,2 milijona ljudi v Sloveniji. Do zdaj je bilo sicer v Sloveniji razdeljenih nekaj več kot 33.000 odmerkov cepiva, za želeno precepljenost bo tako treba počakati vsaj še nekaj mesecev.