Damjan Anželj v prvih dveh mesecih, potem ko je pisarno javnega uslužbenca v mestni upravi zamenjal za župansko pisarno Mestne občine Murska Sobota, gotovo ni imel mirnega spanca. Pred sejo, na kateri bodo svetniki obravnavali letošnji proračun, v katerem prav veliko manevrskega prostora za njegove ideje ni bilo, smo se z županom edine mestne občine v Pomurju pogovarjali o aktualnem dogajanju in številnih izzivih, s katerimi se srečuje.
Prav veliko časa za privajanje na novo vlogo niste imeli, saj ste se morali hitro lotiti priprave proračuna. Vaši županski kolegi pravijo, da takšnih izzivov, kot so jim priča letos, ne pomnijo.
»Pričakoval sem, da bo tako. Pred nami je težek mandat in težko leto, k čemur prispevajo vojna v Ukrajini ter posledice zaradi draginjske krize in zvišanja stroškov. Vse to vpliva na sestavo proračuna, a moja prva dva meseca vseeno ocenjujem uspešno. Proračun je, lahko rečem, zastavljen ambiciozno in hkrati vzdržno. Zakonske naloge in zadeve iz prejšnjega mandata nam ga v veliki meri omejujejo, poleg tega ne vemo dovolj jasno in določno, kateri razpisi bodo na razpolago v novi evropski finančni perspektivi, zato je pomembno, da si ne zapremo poti do teh sredstev. Skoraj polovica 30-milijonskega proračuna je namenjena za investicije. Obetamo si tudi nekje osem milijonov evrov evropskih in državnih sredstev. Eden največjih projektov, ki je v bistvu regijski, je nadgradnja vodovodnega sistema B, pri čemer moramo sami sočasno prenoviti dele nekaterih cest in pločnikov. V okviru tega projekta bo zgrajenih kar 14 kilometrov novega vodovodnega omrežja, hkrati pa bo potekala tudi obnova cestne infrastrukture. Nadaljuje se tudi obnova kanalizacijskega omrežja, ki je bilo v soboški občini eno prvih, zato je ponekod dokaj dotrajano. Hkrati ostaja proračun socialno naravnan, saj se zavedamo situacije v svetu in državi, zato smo na nekaterih postavkah sredstva še zvišali.«
Slišimo napovedi občin o podražitvah vrtcev in po drugi strani premierja Roberta Goloba, ki pravi, da takšno povišanje cen vrtcev, kot je predvideno v mestnih občinah, nima osnove v ničemer. Se Golob moti?
»Ne smemo gledati zgolj plač, tudi materialni in energetski stroški so se tem ustanovam zvišali. Vedno se naredijo kalkulacije in elaborati, nikoli se cena ne sprejema prek palca. Mi pripravljamo predlog nove ekonomske cene in po primerjavah z drugimi občinami bo naša cena še vedno med najnižjimi. Tudi moje stališče sloni na tem, da ohranimo ceno, ki bo sprejemljiva za starše. Res pa je, da investicijski potencial občine pri tem trpi. Gre za kalkulacijo vzdržnosti. Vlada je na svoji strani, mi smo na svoji, prav pa je, da pridemo skupaj. Sam menim, da povprečnina, ki je bila povišana na 700 evrov, še zdaleč ne zajema vsega, kar bi občine potrebovale in do česar bi bile upravičene.«
Skratka, številke ne lažejo.
»Odvisno, s kakšne perspektive jih kdo predstavlja. Res pa je, da svoje povedo in so včasih neizpodbitne. Občine pričakujemo pomoč države, država ima svoje prioritete – vreča pa je ena.«
Katere podražitve lahko v bližnji prihodnosti še pričakujejo občani?
»To je izziv, s katerim se soočajo vse občine. Za vsako podražitvijo stojijo elaborati in župan mora delovati kot dober gospodar in ne sme spravljati javnih podjetij in javnih zavodov v nevzdržen položaj. Včasih ljudje ne razumejo, da si župan ne izmišljuje podražitev. Župan sledi elaboratom, ki so narejeni po določeni metodologiji, in občina nima prostih rok pri določanju cene, razen seveda da se odloči za dodatne subvencije. Občinska uprava in izvajalci javnih služb sopripravljavci strokovnih podlag, župan je predlagatelj, odloča pa mestni svet. Vsak se mora zavedati svoje odgovornosti. Če smo se odločili za te funkcije, moramo tudi zakonito delovati. Kot župan se bom vedno zavzemal za svoje občane, saj se zavedam, da občina ni ta zgradba, v kateri se pogovarjava, ampak smo občina vsi ljudje, ki tukaj živimo. Lokalna skupnost sicer lahko ureja nekatere stvari po svoje, a za nas kljub temu veljajo še državni predpisi, v okviru katerih moramo delovati.«
Omenili ste odprte zadeve iz prejšnjega mandata. Govoriva o številnih gradbiščih, za katera računi verjetno še prihajajo.
»Dobro je, da ima mestna občina še nekaj odprtih zadev iz prejšnjega mandata, moja naloga pa je, da te zadeve finančno zapremo in jih dokončamo. Ne nazadnje tudi projekt pomurskega vodovoda terja, da bodo ulice, kjer poteka vodovod, celovito urejene. Nesmiselno in nesmotrno bi bilo, da se uredi zgolj vodovod, preostalo pa ostane v obstoječem, ne prav dobrem stanju. Za to tudi zagotavljamo denar iz proračuna, ko pa bo vse to dokončano, se lahko posvetimo novim projektom. Ob tej priložnosti bi vse občanke in občane zaprosil za še malo potrpljenja zaradi številnih gradbenih del v mestu z mislijo, da ko bo vse zaključeno, bo kakovost življenja večja, podoba naše občine pa veliko lepša.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Kmalu naj bi nastalo še eno gradbišče na gramoznem parkirišču pri pokrajinski knjižnici, kjer naj bi se začel graditi stanovanjski blok.
»Ugotavljamo pomanjkanje stanovanj, zato ta projekt vsekakor podpiram. Tudi v Lendavski ulici naj bi zasebni investitor nadaljeval stanovanjsko gradnjo, mi pa bomo staro ekonomsko šolo preuredili v stanovanja za mlade, pri čemer je bilo gradbeno dovoljenje že pridobljeno. Potencial stanovanj je treba zagotavljati, zato je vse to dobrodošlo. Res pa je, da se hkrati odpira problem parkiranja. V preteklosti so obstajali idejni načrti za garažno hišo, zato bomo preverili, kaj je sploh možno. Dodatna parkirišča naj bi bila zagotovljena tudi pri Mercatorjevem trgovskem centru, ki naj bi se kmalu začel graditi. Žal pa smo še zmeraj vajeni, da se vozimo od vrat do vrat – kar drugod po svetu ni praksa. Tudi v mestnem svetu bomo govorili o parkiranju, saj od mestnih občin le še v Murski Soboti nimamo pravilno urejenega tovrstnega prometnega režima.«
Vaš sosed Immoreal je nedolgo nazaj postal lastnik nekdanje ekonomske šole s telovadnico, občinska zgradba pa je, kot vidimo, ponovno v načrtih za odprodajo. Vemo, da naj bi te zgradbe bile povezane z idejo novega upravnega centra. Kako realen je ta hip ta projekt?
»Decembra smo opravili sestanek z ministrstvom za javno upravo in državnimi organi, ki delujejo pri nas v okviru tega ministrstva. Gre za CSD, GURS, Upravno enoto in Zavod za zaposlovanje, ki so na ločenih lokacijah in potrebujejo skupne prostore. Izgradnjo upravnega centra podpiramo in jim želimo pomagati, kolikor je v naši moči. S strani ministrstva še nismo dobili pisnega odgovora, smo pa na sestankih razbrali, da so na ministrstvu bolj naklonjeni prenovi obstoječih prostorov kot neki novi skupni zgradbi. Družba Immoreal je res lastnik sosednje zgradbe, ne vem pa, kakšni so njihovi aktualni načrti z nepremičnino. V naslednjih mesecih bomo zagotovo odprli to vprašanje, saj ta zgradba kazi podobo mesta. Tudi naša zgradba je v slabem stanju in nam je v interesu, da se nekaj zgodi in pristopi k rešitvi. Res je del objekta v načrtih odprodaje, če bi lahko prišlo do izgradnje upravnega centra – v vsakem primeru pa moramo z našo občinsko zgradbo, v smislu energetske učinkovitosti, nekaj narediti.«
Tudi Hartnerjeva vila je ponovno v načrtih za odprodajo. Bo kmalu le prišlo do njene prenove, za kar je občina v prejšnjem mandatu naročila idejni projekt?
»Objekt je zagotovo zanimiv, zato v letošnjem letu načrtujemo izdelavo statične presoje objekta. Vsako leto bolj propada in kot prvo moramo ugotoviti to, kar bo osnova za izdelavo projektne dokumentacije. Ob pridobitvi vse potrebne dokumentacije, bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje za obnovo. Še vedno je to živa stvar in si želimo obnove te vile, pri čemer si želim širše zgodbe.«
Kakšen je status projekta vzhodne soboške obvoznice?
»Po naših informacijah je sedaj zadeva v fazi pridobivanja skupnega gradbenega dovoljenja. Zagotovljeno nam je bilo, da bo gradbeno dovoljenje izdano še letos in bodo v naslednjem letu stekla gradbena dela. Upam, da bo res tako, saj se na to obvoznico čaka res dolgo. V prihodnje bo treba razmisliti tudi o novih prometnih povezavah v bližini Rakičana, saj ugotavljamo, da bo treba na Noršinsko cesto, ki se bo gradila sočasno z obvoznico, speljati promet z beltinske strani, ker je že sedaj Rakičan zelo prometno obremenjen. V zvezi z obvoznico smo mi svoje opravili, podpisali sofinancerske pogodbe, zdaj pa je na potezi država.«
Ne moreva mimo projekta ŠRC Fazanerija, za kar je trenutno razgrnjen prostorski akt. Bodo nameravani posegi na vodovarstvenem območju sploh možni in kje boste dobili 26 milijonov evrov?
»Ocenjujem, da bo prostorski akt sprejet v sredini letošnjega leta, če ne bo dodatnih zapletov. Tu je namreč vodni vir Fazanerija, ki je sicer najstarejši, a še zmeraj zagotavlja velik pretok vode. Ukinitev tega vodnega vira kratkoročno ni možna, zato je prostorski akt zastavljen tako, da se v ta del ne posega, kar je v skladu z osnutkom uredbe glede vodovarstvenega režima, ki jo bo sprejela država. Posegi se nanašajo na dograditev stadiona in rekonstrukcijo kopališča, kar pomeni, da gre za posege v že obstoječe objekte. Projektno dokumentacijo v zvezi s tribuno že pripravlja Mura in nekaj sestankov glede zagotavljanja virov financiranja je bilo že opravljenih, tudi z Nogometno zvezo Slovenije, obetamo pa si še financiranje iz državnih in evropskih sredstev. Vse aktivnosti so naravnane tako, da se še v tem mandatu zgradi del tribune in stadion dobi novo podobo.«
Ampak iskanje nadomestnega vodnega vira je vseeno tudi v teku.
»Aktivnosti za to potekajo, vendar dokler ne bo zagotovila, da je ta novi vir pitne vode lahko enakovreden, če ne boljši, jaz kot župan ne bom na to pristal na zaprtje obstoječega vodnega vira Fazanerija, saj je pitna voda temeljna pravica vsakega občina občana in bi s tako potezo lahko bila ogrožena nemotena preskrba prebivalcev širšega območja.«
Ena izmed prioritetnih reform vlade je zdravstvena reforma, pri čemer se pojavlja ideja o prenosu upravljanja zdravstvenih domov na državno raven. S tem se kot župan verjetno ne bi strinjali?
»Naš zdravstveni dom se vizualno zelo spreminja, kar lahko opazite tudi sami. Res pa je, da so na določenih področjih težave z zagotovitvijo potrebnega kadra – kot je denimo na področju medicine dela. Odprta ostaja tudi sprememba ustanovitvenega odloka, kar si želim, da bo v obravnavi na eni izmed naslednjih sej mestnega sveta. Zakaj odlok še ni bil sprejet, ne bom špekuliral, moja naloga je, da ta odlok spravimo skozi, saj na nek način z nesprejemom zaviramo nadaljnji razvoj zdravstvenega doma. V soboški zdravstveni dom so občine vložile veliko premoženja, tu je več ustanoviteljic in menim, da je pomemben za mestno občino in celotno regijo. Kot županu mi je v interesu, da zdravstveni dom ostane v lastništvu občin in da so občine, preko različnih asociacij, tudi aktivno vključene v pripravo reforme na področju zdravstva.«
Med številnimi reformami pa ustanovitev pokrajin, ki si jih v Pomurju tako želimo, ni med vladnimi prioritetami. Je pa minister Jevšek napovedal odprtje zakona o skladnem regionalnem razvoju in krepitev regionalnih razvojnih agencij. Kako vidite tukaj vlogo Razvojnega centra Murska Sobota, katerega edini ustanovitelj je mestna občina?
»Če si želimo preboja in regionalnega razvoja, je regijsko delovanje nuja. Potencial razvojnih agencij zagotovo obstaja in ta vloga mora biti okrepljena tako med občinami kot razvojnimi agencijami. Krepitev razumem v smislu, da razvojne agencije zaznavajo še več priložnosti za regijo in nas občine čim bolj povezujejo. Tudi sam se povezujem s sosednjimi župani in iščemo skupne projekte. Stekli so pogovori tudi o skupnih občinskih službah. Zgolj s povezovanjem lahko pridemo na višji nivo. Od regijskih agencij pričakujem, da nas zalagajo s podatki in nam dajejo informacije, da lahko skupaj pripravimo projekte, ki bodo v dobrobit občin in celotne regije.«
Povejva še nekaj o koalicijskem vladanju s Svobodo, ki vas v drugem krogu županskih volitev ni podprla. Ali zaradi tega in zaradi dejstva, da ste po številu svetnikov izenačeni, prihaja do kakšnih trenj?
»Jaz sem že ob podpisu koalicijskega sporazuma povedal, da so volitve končane in so volivci odločili, kot so. Kar je bilo, je bilo – zamer ne sme biti in gledati moramo na skupno dobrobit. Normalno je, da so že znotraj stranke različni pogledi, ampak s tem ni nič narobe, saj nas ta različnost pelje naprej. Že koalicijski sporazum temelji na tem, da se glede vseh zadev usklajujemo. Naše sodelovanje je bilo do sedaj zelo konstruktivno in korektno, kaj pa kdo dela v ozadju, me ne zanima. Meni so pomembne stvari, ki se dogajajo tukaj, pri meni v pisarni in v mestnem svetu, ne pa v gostilni, če se lahko tako izrazim. Mnenja imamo lahko različna, a nekih nesoglasij trenutno ne zaznavam.«
Torej bo kmalu sledilo imenovanje drugega podžupana. Govori se, da bo to Jure Lang.
»Iz koalicijske pogodbe izhaja, da bom imenoval dva podžupana, enega iz vrst Socialnih demokratov in enega iz vrst Gibanja Svoboda. Sprva sem takoj potreboval nekoga, ki mu lahko 100-odstotno zaupam, zato sem po novem letu imenoval Timija Gomboca, ki mi res veliko pomaga na področju gospodarstva in znanosti ter visokega šolstva. Moja obljuba koalicijskemu partnerju je, da bom v šestih mesecih imenoval drugega podžupana. Nekateri pogovori z gospodom Langom so že bili opravljeni in zavezo iz koalicijske pogodbe bom izpolnil. Ugotavljam, da je res veliko obveznosti, ob vsem tekočem delu v pisarni predvsem v protokolarnem delu, kjer župan mora biti prisoten, in lahko sedaj z vso odgovornostjo povem, da mestna občina potrebuje dva podžupana.«
Pred mestnim svetom je nekaj kadrovskih odločitev, med drugim imenovanje direktorja Mikka. Ali aktualna direktorica, ki se je znova prijavila, še uživa zaupanje ustanoviteljice?
»Pri nobeni kadrovski zadevi nisem bil prisoten in tudi na seji komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sem bil samo na uvodni, prvi seji. Seznanjen sem, da je na razpis prispelo devet vlog in po eni dopolnitvi vloge sedaj štirje kandidati izpolnjujejo pogoje. Se pa ne nameravam vmešavati v stvari, ki niso v moji pristojnosti. Kar se tiče izgube zaupanja, vsak zavod je del občine in od vseh se pričakuje, da delajo dobro. To oceno bom prepustil komisiji, ki bo predlagala kandidata mestnemu svetu v potrditev.«
Bo Ivan Zajc po šestih letih kot vršilec dolžnosti prišel do polnega mandata direktorja Pomurskih lekarn?
»Pomurske lekarne so izjemno pomemben javni zavod, ne samo v mestni občini, ampak v celotni regiji. Sam se zavzemam za celovitost Pomurskih lekarn, z dogajanjem v zgodovini ne bi izgubljal časa. Neke nepravilnosti so gotovo bile, saj sem se seznanil z dokumenti, ki to potrjujejo. Od države pričakujem, da s predpisi in nadzorom zagotovi zakonitost delovanja lekarn. Pri preteklih medsebojnih trenjih nisem sodeloval, zato mestnemu svetu prepuščam odločitev, ali bo dal soglasje k imenovanju direktorja zavoda ali ne. Če bo mestni svet potrdil Zajca za direktorja, nimam glede tega nobenega pomisleka.«
Nedavno je bilo ponovno pestro v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, kjer je kolektivno odstopil strokovni svet. Se bodo po vašem sestanku z vodstvom knjižnice zadeve umirile?
»Soboška knjižnica je tudi pomembna institucija regijskega pomena. Seznanjen sem bil z odstopom strokovnega sveta, a to ni organ upravljanja in vodenja javnega zavoda, ampak je pristojen predvsem za strokovni del. Z županom Beltinec sva opravila razgovor z vodstvom knjižnice in bilo nam je predstavljeno delovanje zavoda. Od direktorice pričakujem, da bo sprožila vse postopke za čim hitrejšo sestavo novega strokovnega sveta – strinjali pa smo se, da kljub pomislekom ni razloga za zaskrbljenost. Knjižnica posluje dobro, stanje je finančno stabilno in storitve se izvajajo tekoče in zanesljivo. Me pa skrbi ta kolektivna klima, ki ni dobra, ampak v to kot ustanovitelj težko posegamo. To je stvar direktorice in pričakujem, da ji bo uspelo urediti situacijo. Organizacijsko klimo ustvarjajo odgovorne osebe in zaposleni, k temu morajo prispevati vsi. Če pa nekdo temu kljubuje … Dejstvo je, da je v takšni klimi za vse težko delati, in upam, da bodo s konsenzom to uredili.«