Ob robu javne tribune z naslovom Slovenija ni samo Ljubljana, ki je bila v ponedeljek v organizaciji Slovenske demokratske stranke (SDS) v murskosoboškem Gledališču Park, smo se na kratko pogovarjali z Janezom Janšo, prvakom SDS in večkratnim predsednikom vlade.
Na javni tribuni ste izrekli precej kritik na račun vlade, zagotovo kar nekaj upravičenih. Vlado namreč zaznamujejo afere, stavkovni pritiski, reforme so zastale, gospodarstvo se pritožuje zaradi birokratskih in davčnih obremenitev. Napovedujete predčasne volitve, toda oba veva, da je to v rokah tistih, ki si jih verjetno ne želijo. Kakšna je vaša prognoza?
»Midva bi lahko oba navijala za predčasne volitve, a volivci in opozicija na to nimamo velikega vpliva. Predčasne volitve se običajno zgodijo zaradi tistega, ki ima večino, torej zaradi vladajočih. In ravno oni delajo za predčasne volitve, čeprav verjetno ne namenoma. A te se bodo zgodile. Po mojem mnenju najkasneje naslednjo pomlad. Ta struktura nima razvojnega in življenjskega potenciala za kaj več. Vladna politika ne kreira stabilnosti. Kolikor je v Sloveniji stabilnosti, je imamo zaradi gospodarstva, ki je dokaj odporno proti političnim turbulencam, zaradi lokalne samouprave, ker večina občin v Sloveniji dobro in normalno deluje, in zaradi potrpežljivosti ljudi. Slovenci smo očitno veliko bolj potrpežljivi kot tisti, s katerimi bi se radi primerjali v zahodni Evropi.«
V zadnjem obdobju je precej odmevala preiskava komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zoper predsednika vlade, ki je bila nenadno prekinjena. Me pa vseeno zanima, ali bi tudi vi, če KPK pri premierju potrdi kršitev integritete, pozvali k njegovemu odstopu, kot je to na neki način napovedala predsednica države? Sami namreč leta 2013 niste odstopili.
»Velika razlika je med takratnimi izsledki KPK, ki so zaradi zlorabe postopka nato tako ali tako padli na sodišču, in med tem, kar poteka zdaj. Tudi v tem primeru, ko gre za politične nasprotnike, ugotovitev KPK ne jemljem za kredibilne, ker so politične. To ni organ, ki bi presojal po pravu, ampak je velika birokratska navlaka, ki veliko stane in daje politična mnenja. V državah, kjer resno jemljejo boj s korupcijo, ta boj opravljajo kriminalistična policija, tožilstvo in sodstvo, v državah, kjer pa skušajo korupcijo zamegliti in jo uporabljati kot politično orodje, ustanavljajo organe, kot je KPK.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Janez Janša v Gledališču Park: "Mi smo alternativa, SDS lahko jutri prevzame vlado"
Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je gostoval v Murski Soboti na strankarskem dogodku in v svojem slogu podal precej sočnih izjav glede trenutne politične situacije.
V okviru javne tribune ste iz občinstva dobili vprašanje glede situacije z vašim poslancem Anžetom Logarjem, ki naj bi v prihodnosti ustanovil svojo stranko. Vas ne ne skrbi, da bi s tem razklal SDS?
»Ta stranka ne bo razklala SDS, to so že velikokrat poskušali in nikoli ni uspelo. Seveda pa nova stranka, ki jo ustanavlja poslanec obstoječe, vedno povzroči nekaj dilem in zmede, zato je tudi naš izvršilni odbor jasno zapisal, da želimo, da se to zgodi čim prej, ne pa nekaj mesecev pred volitvami, ko ni več časa, da se zadeve razčistijo.«
Bi v hipotetičnem scenariju podprli Logarja za mandatarja?
»Vsak, ki zmaga na volitvah, je kandidat za mandatarja. O tem ne odločam jaz, odločajo volivci.«
Vsake toliko časa se pojavlja ideja o oblikovanju tako imenovane velike koalicije med Socialnimi demokrati (SD) in SDS. Je ta izvedljiva?
»Koliko poslancev imajo v SD? Veliko koalicijo lahko sestavita le dve veliki stranki. Kar se tiče pripravljenosti SDS za sodelovanje v vladah z vsemi parlamentarnimi strankami, je bilo to vedno jasno izraženo in tudi realizirano. Mi smo vedno sestavljali koalicije s strankami iz leve sredine, nikoli nisem vodil vlade, kjer ne bi bilo stranke z drugega pola. Mi to znamo, težave s tem imajo na drugi strani.«
V Pomurju denimo imamo nekaj tovrstnih praks. Denimo Občino Moravske Toplice že četrti mandat vodi koalicija SD in SDS.
»Ne samo v Pomurju, takih primerov v državi je več deset. Mi nikomur nismo nikoli omejevali koalicij prek levo-desnega spektra, na lokalnem nivoju sploh ne. Je pa vse odvisno od ljudi. Nekateri znajo sodelovati, drugi pač ne. Res pa je, da je odvisno tudi od načelne politike stranke. Če stranka vodi izključevalno politiko, so takšne koalicije težje.«
Prejšnji predsednik republike Borut Pahor je nedavno dejal, da smo v obdobju tranzicije levega in desnega pola, ki jo bo ob dokončnem prehodu spremljal kaotični čas. Se strinjate s to oceno?
»Mislim, da je ta kaos že zdaj. Predvsem zato, ker levi pol obstaja v hibridni obliki. Ni sestavljen zgolj, kot je to običajno v normalnih državah, iz političnih strank, ampak iz političnih strank, političnih nevladnih organizacij in stricev iz ozadja. Takšen konglomerat je netransparenten, povzroča težave državi in tudi samemu levemu volilnemu telesu. Že praktično 15 let se računica zmeraj sfiži, ker se ne izide brez novih obrazov. Ti pa so narejeni za privlačne v času velike kampanje, ko letijo visokoleteče obljube, nikoli pa nato niso dovolj sposobni, saj nimajo izkušenj v upravljanju države, da bi vsaj zasilno ohranili politični kapital za naslednje volitve.«
Če sva že pri tranziciji. Lani so zaokrožile informacije, da naj bi za zaprtimi vrati dejali članstvu, da leta 2025 na kongresu SDS več ne boste kandidirali za predsednika stranke. Ali to drži?
»To so zgolj špekulacije. Do našega kongresa je še daleč, tako ali tako pa bomo do takrat še dvakrat šli na volitve.«
Končajva z volitvami. Spomladi nas čakajo evropske volitve, za katere je, kakor skoraj za vsake, slišati, da bodo najpomembnejše. Lahko morda že razkrijete kakšna imena vaših kandidatov, bo na listi morda tudi kak kandidat iz Pomurja?
»Evidentiranih je bilo zelo veliko kandidatov, vsi pa niso dali soglasja h kandidaturi. Smo pred koncem te faze, zato imen še ne morem povedati. Bo pa naslednji mesec izvršilni odbor oblikoval predlog kandidatne liste, ki bo objavljena najkasneje marca.«
Kakšen rezultat pričakujete?
»Doslej smo štirikrat zmagali na evropskih volitvah in nameravamo še petič. Kar se pa tiče pomena teh evropskih volitev, glede na stanje, v katerem je Evropska unija, bi močnejši Evropski parlament – bolj realen in trezen, manj religiozen v smislu zelene in 'woke' religije – bil tej celini hvaležen.«