V medijski hiši Vestnik bomo v avgustu in septembru izvedli intervjuje z vsakim od pomurskih poslancev, članom Kluba pomurskih poslancev. Intervjuji so nekoliko drugačni, saj potekajo ob sproščenem kosilu v eni od pomurskih gostiln, v občinah, ki so poslancem blizu. Kot prvi je na naša vprašanja odgovarjal najizkušenejši pomurski poslanec Jožef Horvat iz vrst Nove Slovenije (NSi), ki že peti mandat v državnem zboru zastopa interese Pomurja. Horvat parlamentarne počitnice preživlja v domačih Žižkih, kjer nabira moči za prihajajočo politično jesen. Ta bo, kot je to zdaj že stalnica, zagotovo razburljiva, Horvat pa si kot opozicijski poslanec želi predvsem, da bi se vendarle pričele izvajati, kot pravi, »toliko napovedane in opevane reforme«. Poslanec Horvat je bil prvi gost Poslanskega obeda z Vestnikom, ki je potekal v beltinski piceriji Zvezda
Kako bi kot dolgoletni poslanec ocenili delo in kakovost aktualnega sklica državnega zbora?
»Politika je obrt, ki se je moraš priučiti. Ne moreš že naslednji dan po volitvah biti izkušeni politik, za to potrebuješ nekaj let. Ker je veliko neizkušenih novih obrazov, so temu primerni tudi rezultati. Vlada namreč zelo malo zakonov prinese v državni zbor, zato so dnevni redi sej državnega zbora pravzaprav zelo kratki.«
Mandat se je začel bliskovito s številnimi zakonodajnimi predlogi iz opozicije, kar je razjezilo koalicijo in posledično vodilo tudi v razpad Kluba pomurskih poslancev.
»Na dan konstituiranja državnega zbora smo obe opozicijski stranki vložili večje število zakonov, kar je pravzaprav naše delo. Na ta dan smo, tako kot v prejšnjih mandatih, ustanovili Klub pomurskih poslancev, katerega začetki segajo v mandat 2004–2008, ko sva s kolegom Mitjem Slavincem snovala njegov poslovnik. Dan ali dva po konstituiranju kluba je prišlo do izstopa koalicijskih poslancev in upam si trditi, da to ni bilo po njihovi lastni volji, ampak po volji sedanjega predsednika vlade Roberta Goloba. Po več kot enem letu od konstituiranja pa se je klub ponovno vzpostavil, čeprav v resnici nikoli ni nehal delovati.«
Celotni intervju si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Ampak klub deluje sedaj v polni sestavi?
»Tako je. Do sedaj smo naredili že nekaj skupnih projektov. Postavili smo poslansko vprašanje in poslansko pobudo glede izrabe geotermije ter nazadnje vložili pobudo na vlado za ustanovitev samostojnega javnega zavoda Pomurski arhiv. Odgovorov na zadnji pobudi še ni, čeprav je glede geotermije poslovniški rok že zdavnaj potekel.«
No, glede geotermije je bil odgovor vendarle podan, ampak verjetno z njim ne boste preveč zadovoljni, saj vlada ni naklonjena vašim predlogom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO IN VIDEO) Gasilci ob Muri v Gornji Radgoni namestili montažno ograjo
Gasilci že izvajajo preventivne aktivnosti.
»Potem gre za problem nerazumevanja demokratične ureditve, ker vlada ne posluša poslancev. Nismo predlagali nekih neumnosti, ampak da se izkoristi konkurenčna prednost Pomurja. Vlada očitno še ni dozorela, da bi kaj takega sprejela, toda mi bomo pri tem vztrajali.«
Pri geotermiji je bil v tem mandatu storjen celo korak nazaj, ob tem pa je nejasna tudi usoda nekaterih drugih večjih regijskih projektov.
»Ugotavljam, da se je v prvem letu vlade Roberta Goloba veliko projektov v Pomurju zaustavilo ali časovno zamaknilo. Kar se tiče geotermije – ob koncu mandata prejšnje vlade sem si prizadeval za sprejem uredbe, ki ni bila v nasprotju z zakoni na področju varovanja okolja, ampak je olajšala poslovanje podjetij, ki uporabljajo geotermalni potencial. Vlada je lanskega decembra to uredbo izničila, pri čemer sem prepričan, da ministri pravzaprav niso vedeli, o čem so glasovali. To je res neverjetno in tu sem zelo kritičen tudi do obeh ministrov iz Pomurja. Na drugi strani je vlada takrat brez razprave določila tudi višino koncesijske dajatve in koncesije so se za subjekte, ki uporabljajo geotermalni potencial, dvignile. Če ministri ne vedo, za kaj gre, lahko državni uradniki delajo po svoje ali pa celo za sebe. Pri polni zavesti trdim, da na neki način favorizirajo neke druge energente in ne tega, ki ga imamo v Pomurju veliko. To je napaka in mislim, da bo treba iti osebno do predsednika vlade in mu zadeve predstaviti. Ljudje, ki v državi nekaj pomenijo, pa jih ne bom imenoval, ne morejo verjeti, da se že 20 let borimo za to ljubo gemotermijo.«
Ti uradniki, ki jih omenjate, so verjetno bili del državnega aparata že v času prejšnje, vaše vlade.
»Drži, in tudi tisti naši uredbi so takrat nasprotovali, to je treba zelo jasno povedati. Ampak politika je tista, ki sprejema odločitve in prevzame za to odgovornost. Biti vedno bolj papeški od papeža ne pelje nikamor. Vlada preprosto ne more sprejemati takšnih odločitev, ki omejujejo razvoj.«
Omenjali ste pomurska ministra – v tej vladi smo precej močno regionalno zastopani. Kako ste sicer zadovoljni z delom Aleksandra Jevška in Irene Šinko?
»Resnično se ne spomnim, da bi Pomurje imelo kadar koli dva ministra v vladi. Zadovoljen sem z delom obeh in razumem, da sta ministra Republike Slovenije, a bi si kot pomurski poslanec želel, da bi več informacij od njiju prišlo do Kluba pomurskih poslancev. Morda je pri koalicijskih poslancih drugače, jaz sem kot opozicijski poslanec ta trenutek odrezan od informacij in upam, da se bodo te stvari popravile. Govorim o tem, da bi se vladni del pomurskih funkcionarjev nekako bolj povezal s parlamentarnim delom.«
Ko govoriva o opoziciji, ne moreva mimo dejstva, da se je odnos med NSi in SDS močno ohladil. Se še pozdravite z Janezom Janšo v parlamentu?
»Seveda, tudi v roke si seževa, prav tako z vsemi drugimi, in s tem res nimam nobene težave. Obžalujem pa, da je prišlo do poslabšanja odnosov, čeprav je na neki način tudi to razumljivo. Ko si namreč v opoziciji, ne sklepaš nekih sporazumov o sodelovanju. Zapletlo se je pravzaprav pri vodenju delovnih teles, komisij, ki po poslovniku pripadata opoziciji. S prejšnjim vodjem poslanske skupine SDS Danijelom Krivcem sva takoj po volitvah načrtovala, da bi eno komisijo vodili mi, eno pa SDS. V tem smislu smo ves čas tudi delovali, a so v nekem trenutku v SDS izrazili zahtevo po vodenju obeh. Mi smo rekli, da tako pa ne bo šlo, saj smo tudi v času Šarčeve vlade eno vodili mi, eno pa SDS – kolegij predsednice državnega zbora pa je nato sklenil, da komisija za nadzor javnih financ pripada nam, komisija za nadzor varnostno-obveščevalnih služb pa SDS. V SDS s tem niso bili zadovoljni, zato niso predlagali svojih članov ter niso prevzeli vodenja komisije. Nam je šla koalicija na roko, saj imajo v komisji zgolj tri člane, opozicija pa sedem, ker pa SDS noče predlagati svojih, imamo mi štiri, zato imamo večino in lahko sprejemamo sklepe.«
Ampak v resnici gre za veliko več od tega spora, konec koncev ste v NSi sklenili, da v koalicijo z Janšo v prihodnje več ne boste šli.
»To ni usmerjeno osebno proti Janši, ampak je to posledica močnega 'antiJanša' momenta, ki se je pojavil pred volitvami. V bistvu je bil prisoten že prej, pri referendumu o zakonu o vodah, ki bi mimogrede zagotovil ogromno denarja za vodotoke in morda danes ne bi imeli takšnih katastrof. Tega močnega antiJanša momenta v volilnem telesu čez noč ne moreš spremeniti. Obžalujem, da je do tega prišlo, saj smo v prejšnji vladi zelo dobro sodelovali, ampak ne vidim prav nobene katastrofe, ko je naš predsednik Matej Tonin naredil neko analizo in to napovedal. To ne pomeni, da ne sodelujemo s SDS, kar dokazujejo že glasovanja v parlamentu. Dejstvo pa je, da če želi enkrat desnica spet zmagati volitve, moramo narediti samorefleksijo.«
Z Janšo v koalicijo ne boste šli, kaj pa z Golobom? Na to ravno Janša ves čas namiguje in vam očita.
»Absolutno zanikam, da bi mi imeli kakšne dogovore s predsednikom vlade. Z vlado zaradi našega programa in predvsem vrednot ne moremo tesneje sodelovati in sodelujemo samo toliko, kolikor vidimo, da so rešitve dobre. Škodljive vladne odločitve bi lahko našteval na dolgo in široko, menim, da se bo gospodarstvo jeseni moralo bolj odločno dvigniti, če bo želelo prosperirati. Plače so se nam realno znižale za 2,5 odstotka, zmanjšuje se konkurenčna prednost in povečujejo davčni primeži. Vlada je iz kljubovalnosti spremenila naš zakon o dohodnini, ki je razbremenil plače in v blagajno iz naslova dohodnine prinesel celo več od načrtovanih sredstev. Gre za levičarsko vlado, ki ima zelo znano agendo – ljudem pobrati čim več, ker ta vlada ljudem ne zaupa, kako naj ravnajo s svojim denarjem, in potem po političnem okusu pobrano razporejati. To ni dobro. Naš model je socialno tržno gospodarstvo – močno gospodarstvo, ki bo financiralo tudi socialno državo. Svoboda je zelo pomembna krščansko-demokratska vrednota, ampak ne Svoboda po Robertu Golobu, ampak tista, ki gre kot siamski dvojček skupaj z odgovornostjo. Ljudem je treba dati svobodo, da svobodno razpolagajo s svojim prisluženim denarjem, in država bo imela od tega več.«
Je pa ta Svoboda vendarle pustila nekaj vaših kadrov. Najbolj očiten primer je Dars, kjer ostaja predsednik uprave vaš član Valentin Hajdinjak, tam pa je tudi Damijan Jaklin, velikopolanski župan iz vrst NSi in nekdanji državni sekretar.
»Gospod Jaklin ima od prejšnjega tedna drugo pogodbo, saj so ga 'čisto po Svobodi' umaknili z dosedanje pozicije, ker je dobro delal in od podrejenih zahteval enako. Če pa ima gospod Golob boljšega menedžerja, kot je Hajdinjak, pa naj že danes zamenja predsednika uprave. Nobene kupčije ni. Večino kadrov, ki jih je postavila prejšnja vlada, tudi z dvignjeno roko Nove Slovenije, jasno, je bilo zamenjanih. Nedolgo nazaj tudi generalni direktor UKC Maribor, ki je dobro delal, imel pozitivne rezultate, izboljšal klimo in zagnal investicije, ampak ga je Golob zamenjal, ker hoče pozicijo za svojega človeka. Za prejšnjega direktorja, ki je naredil nekajmilijonsko izgubo in sprl kolektiv, a je kandidiral za župana Maribora na listi Svobode. Ni važno, če dela slabo, glavno, da je naš. Dokler bomo v Sloveniji kadrovali na tak način, ne bo razvojnega preboja.«
Skratka z Janšo in Golobom ne, kaj pa v koalicijo z Anžetom Logarjem?
»Logar je naredil izjemen politični kapital na predsedniških volitvah in osebno sem pričakoval, da bo v krajšem časovnem intervalu naredil napovedano zgodbo. V politiki zgodba pomeni, da ustanoviš stranko. Pozdravljam pa njegovo povezovalno idejo, s katero se je približal tudi našemu konceptu, kjer pravimo, da smo bili izvoljeni, da se dogovorimo za najboljše rešitve za državo. Z našim predsednikom sta imela pogovor za sodelovanje na evropskih volitvah, tu odgovora s strani Logarja še ni. Je izjemen potencial v slovenski politiki in lahko bi bil pomemben igralec na področju desne sredine. Če bi se tukaj znali sešteti, torej Nova Slovenija, SDS in bodoča Logarjeva stranka, potem bi lahko prišli čez 46 sedežev v parlamentu.«
Celotni intervju si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Logar je torej lahko rešitelj desnice, ampak analitiki pravijo, da lahko škodi tudi volilnemu rezultatu NSi.
»Ne bi ravno rekel, da bo rešitelj desnice, saj smo nenazadnje v NSi na zadnjih volitvah rezultat izboljšali. Imamo svoj koncept in vizijo, gre pa za to, kako se mora ostali del mobilizirati, da pridemo čez potrebnih 50 odstotkov. Ne bojimo se, da bi nas Logar s svojo bodočo stranko ogrožal. Če pa je cena, da desna sredina dobi več kot polovico, ta, da NSi izgubi kakšen sedež v parlamentu, smo jo pripravljeni plačati.«
Bliža se praznik priključitve Prekmurja matični domovini, ki pa bo očitno minil brez udeležbe predsednice države.
»Sam sem pričakoval in to pričakujejo tudi Prekmurci, da bo letos prvič prišla nova predsednica položit venec k spomeniku Jožefa Klekla, kar bi bilo izjemno. Dvomim, da ima na ta dan bolj pomembne državniške obveznosti … Očitno je ne bo niti na regijsko proslavo na Hotizo. Njeno odločitev spoštujem, je pa ne odobravam. Ta praznik je namreč tudi priložnost, da naredimo neke vrste inventuro, kje smo z razvojem Pomurja.«
Zdi se, da smo kljub avtocesti še vedno predaleč od Ljubljane.
»Večkrat ponavljam, da se mi trga srce, ko se ob koncu delovnega tedna odpravim iz Ljubljane proti Prekmurju in se na vsak prevožen kilometer do mojega doma povprečna mesečna bruto plača zmanjša za dva evra. Skladen regionalni razvoj nam ne funkcionira dobro, kar minister Jevšek zelo dobro ve, a do volitev leta 2026 ima še veliko časa za premik v pozitivno smer.«
Predčasnih volitev torej ne bo.
»Takšna je moja ocena. V parlamentu je namreč ogromno novih obrazov in nekateri, se bojim, nimajo perspektive, če ne bodo več izvoljeni. Gre torej za povsem eksistenčno vprašanje. Ne bo pa leta 2026 več na seznamu Jožefa Horvata – čas je za mlajše generacije Nove Slovenije v lendavskem volilnem okraju.«