Z županom Občine Lendava Janezom Magyarjem smo se pogovarjali o projektih in izzivih občine, ki ambiciozno in ob simbiozi z lokalnim gospodarstvom vse bolj štrli iz regijskega povprečja.
Ker je najbolj sveža tema ta hip, me zanima vaš komentar evropskih volitev. Predvidevam, da ste zadovoljni?
»Seveda. V volilnem okraju Lendava je bila udeležba nadpovprečna, kakor tudi rezultat SDS. To je na neki način tudi kazalec našega dela v lokalni skupnosti. Trenutna vlada počne nekatere napake, zato je bila očitno tako tudi ocenjena pri volivcih – da če že doma ne delajo dobro, tudi ni prav, da nas v večji meri zastopajo v Evropski uniji.«
Na državnem nivoju ste se za kratek čas preizkusili tudi sami. Kaj je bil razlog, da ste se odločili za vrnitev v lokalno okolje?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Ni bilo dialoga. To opažam tudi sedaj v županski vlogi. Komunikacijska povezava med državo in lokalno skupnostjo je pretrgana. Preveč je izključevanja in politiziranja, kar za državo kot celoto in lokalno skupnost ni dobro. Tudi sam sem bil žrtev takšnih izključevanj. V parlamentu sem opravil konstruktivne pogovore, podali smo si roko za podporo naših predlogov, a pri glasovanju se ni izcimilo. To ni za moj želodec. Prihajam iz gospodarstva in zame je stisk roke enakovreden notarsko overjeni pogodbi.
Junija 2022 sem tako že predsedniku stranke povedal, da se ne čutim sposobnega, da bi v Ljubljani naredil kaj za domači kraj. Razumel me je. V lokalni skupnosti sem lahko kreativen, lahko izpolnjujem obljube. Kar obljubim, zmeraj izpolnim, razen če so zakonske ali proračunske omejitve. Nisem se skratka počutil koristnega v parlamentu in ne bi si zaslužil tiste plače. Hvala Bogu, da sem se tako odločil, ker se boljše počutim tukaj, kljub napadom. Ti, kot sedaj lahko vidimo, nikoli ne obrodijo sadov na volitvah. Spomnim se, kako so me blatili v parlamentu. Name so pošiljali preiskovalno komisijo, protikorupcijsko komisijo in računsko sodišče. Državni revizorji ta hip na občini vse preverjajo, ampak sam lahko mirno spim. Tudi z župansko plačo, ki znaša tretjino poslanske. Naj povem, da nikoli nisem niti želel podpisati zahtev, ki so jih izražali v občinskih združenjih, po zvišanju plače županom.«
Omenili ste proračunske omejitve. V zadnjih letih je med župani moč slišati, da imajo težave z zapiranjem proračunov, saj stroški rastejo, prihodki pa temu ne sledijo. Verjetno imate v Lendavi podobne izzive?
»Financiranje občin je eden ključnih dejavnikov za razvoj Slovenije. Del investicij namreč izvaja država, a te so sedaj zamrle. Financiranje občin je mačehovsko, zaradi tega trpi naša investicijska sposobnost. Lendavska občina se lahko primerja z murskosoboško glede zneskov, ki jih dodelimo kulturi, gospodarstvu, športu ... Za to porabimo del proračuna, ki bi ga morali nameniti investicijam, zato ne ostane prav veliko rezervnega denarja. Trenutno pa dobro stojimo. Pripravljamo razpise 120 na uro. Ravno smo začeli eno največjih investicij v zadnjih desetletjih, saj smo objavili javno naročilo za razširitev zdravstvenega doma. Pridobili bomo več kot 1000 kvadratnih metrov uporabnih površin za kvalitetno delo zdravniškega osebja in boljšo zdravstveno oskrbo občanov.
Tudi tu država ne sledi. Delež sofinanciranja je bil v času te vlade zmanjšan in še danes nismo prejeli pogodbe oziroma sklepa o pridobitvi sredstev. Kljub temu smo šli v javno naročilo, saj si čakanja ne moremo privoščiti. Pogoji na trgu so namreč dobri, ker se na projekte prijavi veliko izvajalcev, kar pomeni, da lahko tudi kaj privarčujemo. In če privarčujemo pri milijonskem projektu 100 tisočakov, nam to ostane za kaj drugega. Na takšen način generiramo denar za druge stvari. Sam sem se z lastnim denarjem naučil gospodariti v svojem podjetju in to prakso sem prenesel na občino. Ta hip je v občini veliko investicij, zato imamo tudi precej zdravega priliva iz komunalnega prispevka. Res je, gre za obremenitev za občane in podjetja, ampak tudi tukaj pomagamo mladim, saj jim ga le tretjinsko zaračunamo. V izvrševanju proračuna imamo danes sladke probleme, saj bo že potreben rebalans, da bomo lahko sredstva iz naslova komunalnega prispevka prerazporedili za druge potrebe.«
Dostojni komunalni prispevek bo verjetno prišel tudi iz Leka, ki pri vas izvaja eno največjih zasebnih investicij v zgodovini države.
»Drži. Jaz sem se takoj zavedal, da če bomo mi pomagali Leku, da bo ta investicija tukaj, bo občina tudi profitirala. Ne samo zaradi komunalnega prispevka, ampak drugih multiplikativnih učinkov investicije, od zaposlenih do prihoda mladih v občino. Zato smo jim bili in smo ves čas na voljo. Če so me denimo danes poklicali, da kaj potrebujejo, dali kakšno vlogo na občino ali podobno, so imeli drugi dan že urejeno vse, kar je bilo potrebno z naše strani.«
Razvoj je tesno povezan s prostorskim urejanjem oziroma umeščanjem v prostor. Kaj se dogaja s spremembo vašega občinskega prostorskega načrta?
»Ko sem prišel leta 2018 na županski stolček, sem zaznal neko pozitivno vnemo v okolju, vendar smo imeli zelo veliko težavo z nadomestnimi stavbnimi zemljišči za gradnje. Takrat smo se lotili našega OPN, ki je iz leta 2001. Imeli smo javne pozive za predloge sprememb v prostorskih načrtih. Občina pa mora kmetijska zemljišča, ki jih želi spremeniti v stavbna, nadomestiti. Leta 2022, ko smo imeli javni poziv dvakrat, smo resno vključili vse deležnike razvoja občine. Imamo namreč veliko zanimanje za stanovanja, praktično ni dneva, da ne bi kdo povpraševal. Trenutno razen projekta stanovanjskega sklada druge investicije na področju večstanovanjske gradnje niso izvedljive. V novem prostorskem načrtu, ki smo ga snovali z občinskim arhitektom, je predviden policentrični razvoj, ne samo starega mesta. Torej tudi na Hotizi, v Petišovcih, Čentibi in Genterovcih. Na ta način bi omogočili enakomeren razvoj občine. Kje se je zalomilo? Na moje veliko presenečenje smo po državnozborskih volitvah, natančneje decembra 2022, od sklada kmetijskih zemljišč dobili negativno mnenje za tri parcele za spremembo iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Iskreno povem, da bi katere koli druge parcele, ki so predvidene za spremembo, lahko imele večjo težo od teh, za katere so podali negativno mnenje. Te parcele so logičen razvojni korak. Prva je za stanovanjsko gradnjo, druga za širitev gospodarske družbe, tretja pa je med avtocesto, cesto za Mursko Središče in železnico. Je to za negativno mnenje? Zadržkov pa ni bilo v Žitkovcih, kjer ni nobene infrastrukture. To je bila politična odločitev, na žalost očitno tudi Lendavčana, ki je bil zaposlen na resornem ministrstvu. To je velika napaka te struje, ki je sedaj na oblasti. Mogoče kdo misli, da meni škoduje. Za božjo voljo, občinski prostorski načrt je za vse, ne za župana. Najhuje pa je, da ne dobim niti možnosti sestanka. Sklad po zakonu niti ni mnenjedajalec, kaj se potem sploh gredo?«
Torej lahko to njihovo mnenje »povozite«?
»Ne moremo, ker nimamo pozitivnega mnenja kmetijskega ministrstva, ki pa je po zakonu mnenjedajalec. Prejšnji direktor sklada si je prišel pogledat te parcele. Bil je skeptičen, dokler ni videl, kaj predstavljajo te parcele v naravi. Mnenje je spremenil, a žal pozitivnega dokumenta ni izdal, nato pa je bil zelo hitro zamenjan z direktorskega položaja. Če se kdo vozi v Gradec, kaj lahko vidi ob avtocesti? Poslovne objekte. Za podjetje je ključnega pomena dobra infrastruktura. Skratka, obžalujem in sem ogorčen, ker nimajo pravih argumentov, da blokirajo naše prostorske načrte in s tem tudi razvoj lokalne skupnsti. Ne vemo, kdaj se bo kaj premaknilo, saj ne dobimo odgovora kljub našim pozivom, poleg tega pa smo pred kratkim ponovno vložili predlog za podajo soglasja za nov prostorski načrt.«
Sklad je povezan s še eno zadevo, kjer ste tudi vi zavzeli aktivno vlogo in stališče, glede oddaje 2000 hektarjev državne zemlje. Mnenja ste, da bi to zemljo morali v pretežni meri dobiti domači, lendavski kmetje.
»Glede na dogajanje s Panvito je ta ideja ta hip zelo dobrodošla. Želeli smo, da se pravilnik o dodelitvi državnih kmetijskih zemljišč spremeni tako, da bi se mladim družinskim kmetijam omogočilo, da pridejo do te zemlje. Slišimo, da se dogajajo špekulativni nakupi, s katerimi bi nekateri dobili prednost pri zakupu pred mladimi družinskimi kmetijami iz Lendave. Pravilnik so sedaj spremenili v tem delu, da morajo imeti poslovni načrt. Je potreben, vendar ne moreš tega zahtevati že v prijavi na razpis. S tem bodo izločeni lendavski kmetje. Kaj se bo zgodilo? Bo KG Lendava nazaj dobilo zemljo in se bo prodalo tako kot Panvita? Zemlja res ostane tukaj, a evropskega subvencijskega denarja ne bodo dobili slovenski kmetje. Obžalujem, da občina sploh ni dobila možnosti za podajo mnenja pri spremembi pravilnika. Na Hrvaškem se kaj takega ne more zgoditi. Predlagali smo, da bi občina sama pripravila javni razpis za najem teh kmetijskih zemljišč in da bi se v pravilniku zapisalo, da nimajo prednosti pri zakupu tisti, ki so kupili sosednje kmetijsko zemljišče pred dvema letoma in v tem obdobju niso imeli prijavljene osnovne kmetijske dejavnosti na območju Lendave. KGZ je tiho, morda koga favorizirajo? To se bo hitro pokazalo, ravno tako bodo še letos volitve v organe zbornice.«
Preidiva na bolj pozitivne teme. Lendava je prav gotovo primer dobre prakse pri izkoriščanju geotermalne energije. Poleg nastajajoče prve pilotne geotermične elektrarne se geotermija uporablja tudi kot energent v daljinskem sistemu. Kakšni so tukaj načrti?
»Z Dravskimi elektrarnami smo leta 2019 začeli orati ledino glede geotermične elektrarne. Začutile so priložnost, ki jo sedaj izvajajo v obliki pilotne elektrarne na način zaprtega sistema izkoriščanja toplote, ne geotermije – to je druga faza. Skupaj z njihovim strokovnim sodelavcem delujemo v smeri, da se vzpostavi binarni sistem izkoriščanja geotermalne vode za pridobivanje električne energije. Pri tem postopku ostane veliko odvečne toplote, ki pa jo moramo nekako uporabiti.
Tu smo zdaj v velikih pogovorih in s poslovnimi partnerji delamo, da bi razširili daljinski sistem ogrevanja. Ali bodo to Dravske elektrarne, Madžari ali Turki. Zanimanja je veliko. Pri obstoječem koncesionarju, Petrolu, ga očitno ni, saj ni razširil mreže, čeprav je bilo o tem veliko govora, obstajali pa so tudi načrti, ko je družbo vodil še Tomaž Berločnik. Iščemo skratka strateške partnerje, s katerimi bi to mrežo daljinskega ogrevanja razširili. Potencialne prejemnike toplote želimo čim prej priključiti, pripravljamo študijo in projektno dokumentacijo. Zakaj? Naslednje leto Petrolu poteče koncesija.«
Če sva že pri energetiki – pojavlja se skrb, kaj bo s petišovskimi plinskimi vrtinami. Kakšno je tukaj vaše stališče?
»Spet gre za primer mačehovskega odnosa države. Isto je bilo pri bioplinarni. Šli so v stečaj, še preden so zavarovali premoženje. Bojim se, da bo spet tako, da bo prišel nekdo z interesi, ki so povsem drugačni od interesov lokalne skupnosti. Naš interes je, da se te zadeve zavarujejo. Država tukaj ni opravila svojega dela.«
Ko govoriva o razvoju, je eden od paradnih konj lendavskega turizma zagotovo stolp Vinarium. V zvezi z njim je povezan projekt gondole. Kakšno je stanje tega projekta?
»Lahko rečem, da je nekdanji predsednik Milan Kučan lani ob državni proslavi za dan reformacije pristopil do mene in pohvalil projekt. Gre za projekt gondole z restavracijo, to je treba poudariti. Eno brez drugega ne gre. Za restavracijo z več kot 200 sedeži smo že pridobili gradbeno dovoljenje, za gondolo pa koncesijo, kar pomeni, da so drugi prepoznali projekt kot dober. Gondola ne brni, ne izpušča plinov in pušča ceste prazne, s tem razbremenimo promet v Lendavskih Goricah. Gondola je multiplikativni način reševanja težav, čeprav so nekateri obrnili ploščo in mu sedaj nasprotujejo. Projekt je bil podprt tudi v regiji, zdaj pa ko je treba odpreti mošnjiček ... Pripravljeno imamo vse, a čakamo razpise. Nekateri posamezniki, politični in tudi razvojni nasprotniki lendavske občine, delajo vse v smeri ustavljanja teh razvojnih projektov tako za Lendavo in tudi za celotno regijo. Bo rajši evropski denar, ki je namenjen prav za manj razvite občine in za smele projekte, ostal neizkoriščen in romal nazaj v Bruselj? Isto je s športno dvorano.«
Za konec malo za šalo, malo zares. Regijsko središče in edina mestna občina je Murska Sobota, toda ali namerava Lendava z nadaljnjim razvojem izpodriniti ta status Murske Sobote?
»Nismo rivali. Da se pa primerjamo, je zdravo in dobro. Naše gospodarstvo je najmočnejše v Pomurju, s tem se lahko pohvalimo. Ravno tako imamo razvit turizem, močno kulturno dediščino, kakovost življenja pa se zvišuje. To je lahko v zadovoljstvo občanov. Mi imamo svoje specifike, bogato zgodovino, ki sega 830 let nazaj, z enim najstarejših prostovoljnih gasilskih društev v državi in najstarejšim nogometnim klubom. V vsakem primeru pa je zame Murska Sobota še zmeraj središče regije in želim si dobrega sodelovanja s kolegi iz Sobote tudi v prihodnje.«
Prikaz nasprotnih dejstev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RSPri petem vprašanju g. Magyar trdi, da je od Sklada dobil negativno mnenje za spremembo namembnosti kmetijskih v stavbna zemljišča za tri parcele v občini Lendava, iz česar v članku izhaja, da naj bi bil Sklad tisti, ki odloča o spremembi namembnosti zemljišč. To ne drži. Zakon o kmetijskih zemljiščih v 3. členu določa, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nosilec urejanja prostora za področje kmetijskih zemljišč v postopkih prostorskega načrtovanja v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, je nosilec urejanja prostora tudi v postopkih prostorskega načrtovanja, v katerih se spreminjata obseg in podrobnejša namenska raba površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo znotraj območij proizvodnih dejavnosti. V 3.a členu istega zakona sledi, da Sklad na zahtevo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v postopkih prostorskega načrtovanja zgolj sodeluje.
V istem odstavku g. Magyar trdi, da Sklad ni imel zadržkov pri spremembi namembnosti zemljišč v Žitkovcih in da gre pri tem za politično odločitev. Tudi to ne drži. Občina Dobrovnik je spremenila namembnost omenjenih zemljišč iz kmetijskih v stavbna. Če bi zemljišča glede namembnosti ostala kmetijska, jih Sklad ne bi prodajal. Namen rabe zemljišč je določen v občinskih prostorskih načrtih in ne s strani prodajalca.
Občina Dobrovnik pa je bila tista, ki je spremenila namembnost omenjenih zemljišč iz kmetijskih v stavbna. Sklad skladno z Razvojno strategijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS prednostno prodaja stavbna zemljišča. Glede trditve, da gre za politično odločitev, bi g. Magyar kot župan in poznavalec lokalne politike moral predložiti konkretne dokaze. Tako pa gre zgolj za njegovo mnenje, ki ga odločno zavračamo.
Pri sedmem vprašanju g. Magyar trdi, da občina Lendava ni imela možnosti za podajo mnenja pri spremembi Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki je bil v pripravi. Tudi ta trditev ne drži, lokalne skupnosti in zainteresirana javnost so imeli možnost podati svoje pripombe v okviru javne obravnave. Poziv za podajanje pripomb na novi Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč je bil objavljen na spletni strani Sklada od 22. 4. 2024 do 6. 5. 2024. Lokalne skupnosti te možnosti niso izkoristile.
Prav tako g. Magyar pri sedmem vprašanju navaja, da naj bi imeli tisti, ki se bodo potegovali za zakupne pogodbe s Skladom, po novem pravilniku pripravljen poslovni načrt. Med predlogi novega Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč tega ni.