Branko Kamenšek je v lipovsko družbo Lek Veterina, ki se ukvarja predvsem s proizvodnjo premiksov in krmnih mešanic, vstopil leta 2009 kot krizni menedžer, nato pa je leta 2012 postal tudi njen večinski lastnik. To je ostal celo desetletje in v tem času stabiliziral poslovanje ter družbo spravil na pot konstantne rasti in inovacij ter si prislužil tudi številna priznanja za svoje dosežke. Podjetje, ki je lani ustvarilo skoraj 10 milijonov evrov prihodkov, je leta 2022 prodal skupini Pintaluba, sedaj pa se počasi umika še z vodstvenega položaja in odhaja v zaslužen pokoj.
Predlani je prišlo do velikih sprememb v Lek Veterini, saj ste večinski delež prodali španski multinacionalki Pintaluba. Kako je prišlo do tega posla?
»Vsak podjetnik se mora že na začetku svoje poslovne poti vprašati, zakaj dela in ima podjetje in če sploh zmore nase prevzeti vsa tveganja na tej poti. Ker je hči po študiju v tujini tam tudi ostala in tako ni imela interesa nadaljevati moje podjetniške poti, je bila pred mano odločitev, ali zagnati še enega od štiriletnih investicijskih ciklov ali monetizirati sedanja vlaganja, delo in uspehe. Torej prodati podjetje. Podjetja v predelovalnih dejavnostih morajo vedno znova vlagati, in če tega ne storijo, se hitro znajdejo v konkurenčnem zaostanku. Tako se je pričel proces prodaje podjetja, ki je bil zelo zahteven in je trajal tri leta. Z mednarodnim tenderjem smo iskali podjetja, ki bi v nas prepoznala poslovno priložnost. Zahteval sem, da se podjetje ne proda finančnemu skladu, kakšnemu sumljivemu podjetju z Balkana, kakor tudi ne kitajskemu ali ruskemu podjetju. Moja zahteva je bila tudi, da novi lastnik obdrži vse zaposlene in proizvodnjo.
Moji favoriti so bili Danci, naš dolgoletni partner podjetje Vilofoss, ki je del skupine DLG Group, ene največjih evropskih skupin kmetijskih podjetij in zadrug v lasti 25.000 danskih kmetov, vendar se je ravno v tistem trenutku pri njih zgodila vodstvena menjava in po njej več niso bili naklonjeni prevzemu. Špansko podjetje Pintaluba nas je opazovalo že nekaj let, saj smo se srečevali na raznih mednarodnih sejmih, kjer smo bili zaradi zanimivih izdelkov prepoznavni. Sami so že pred leti začeli s proizvodnjo praškov in tekočin ter so bili pred odločitvijo, ali zgradijo lasten obrat. Ker pa ni tako enostavno zgraditi tako zelo specifičnega obrata in še težje pridobiti vso tehnološko znanje, so se odločili, da smo primerna tarča za nakup.«
Kakšno je bilo poslovno leto 2023? Sodeč po številkah bi lahko rekli, da je bilo rekordno.
»Vsako leto zvišujemo prodajo in tako je bilo tudi v letu 2023. Poslovno leto je bilo dobro, saj po dolgem času ni bilo večjih pretresov v poslovanju, predvsem ciljam tu na volatilnost na trgih surovin. Predlani smo imeli kar nekaj težkih situacij, ko so se nam cene surovin dvigale, ene od ključnih tudi za 250 odstotkov. Tega seveda ne moreš prenesti do končnega kupca, zato posežeš v maržo in upaš, da takšna situacija ne bo trajala neskončno. Zelo pomembno je, da zvišujemo dodano vrednost na zaposlenega, sedaj gremo proti 70.000 evrom dodane vrednosti, in da delujemo dobičkonosno za lastnika. Plače zaposlenih so nad slovenskim povprečjem, kar za branžo, v kateri delujemo, ni tako samoumevno. Zmeraj mi je bil eden od ciljev, da so zaposleni zadovoljni. Od sebe morajo dati maksimum, vendar se ne sme zgoditi, da si ne bi mogli privoščiti osnovnih dobrin in bi bili prisiljeni poiskati popoldansko delo za kakovostno življenje.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Katere so bile največje ovire, s katerimi ste se soočali v času vašega vodenja podjetja?
»Do prihoda novega lastnika je bila največja ovira majhnost Slovenije kot matičnega trga in omejitve v denarnem toku. Nisi mogel vlagati v nove trge, nove zaposlene, razvoj in nove kupce hkrati z investiranjem v proizvodnjo in proizvodne procese. Izjemna težava skozi vsa leta je tudi državna politika, še posebej zadnji dve leti, in veliko nerazumevanje podjetništva, ki pravzaprav Slovenijo dela navzven uspešno in vsem prebivalcem zagotavlja blaginjo. Državne institucije so polne ljudi, ki odločajo o pomembnih zadevah in so tam zgolj zaradi neke politične stranke ali nekega utečenega sistema, ne pa zaradi svojih kompetenc. Obremenitve podjetij s strani države so velike. Mnogo je storitev, ki jih obračunava država ali kakšna paradržavna institucija, ki so obvezne, a hkrati popolnoma nesmiselne, ker o njih odločajo ljudje, ki proizvodne hale od znotraj v življenju niso videli. Izziv je bil tudi premakniti meje v glavah zaposlenih, ki so prej razmišljali le na način, da se nekaj ne da in da mi tega ne znamo narediti.«
Obdobje, ko ste izgubili ključnega kupca, Perutnino Ptuj, in prekinili sodelovanje s Panvito je bilo verjetno eno najzahtevnejših za podjetje.
»Danes so to naši odlični kupci, oba navedena sta med top pet kupci v Sloveniji. Obdobje 2008–2009 pa je bilo res posebno. V tem času se je odločalo o obstoju podjetja in zgolj malo večja menedžerska napaka bi celotno podjetje zapeljala čez rob. Naredili smo veliko sprememb in večina jih je prinesla pozitivne rezultate. Treba je bilo zaposliti ustrezne strokovnjake na svojih področjih. Prodajni program smo več ali manj obrnili na glavo, saj smo zelo razširili svoj portfelj izdelkov. Našli smo nove trge, prej pa poskrbeli za nekaj novih izdelkov, ki so bili nekaj posebnega. Obvladali smo stroške, kar smo dosegli tudi z ekonomijo obsega, in postali specialisti za določene produkte v branži. Vsako leto smo tudi investirali v proizvodnjo.
Naša strategija je bila, da noben kupec ne sme imeti večjega deleža v prodaji od 15 odstotkov vrednosti celotne prodaje, s čimer smo se zavarovali pred tveganjem izgube večjega kupca, kar se je zgodilo leta 2009, ko smo izgubili takrat našega največjega kupca. Ob izgubi takšnega kupca se zamaje celoten sistem. Ravno tako niti eno leto nismo izgubili nobene večje terjatve, dobili vse poplačano, in tudi takšna poslovna politika je prinesla uspeh. Tu smo upoštevali še eno podjetniško pravilo: prodaja ni uspešna, dokler na računu ni denarja.«
Močno ste prisotni tudi na tujih trgih. Katere vse ste že osvojili in kakšni so tam izzivi?
»Danes prodajamo na 30 tujih trgov. Od azijskih trgov je zelo močan Pakistan, saj tam živi čez 230 milijonov ljudi. Pa denimo tudi Tajska, kjer živi več kot 70 milijonov ljudi. Odločitev, za katero vrsto izdelkov se odločiti, smo sprejeli že pred leti, in to se nam obrestuje. Tako smo res specialisti za perutnino, ki je v vseh religijah sprejemljiv vir beljakovin. Če ne upoštevaš lokalnih, verskih in kulturnih značilnosti, ne moreš biti uspešen. Prisotni smo tudi v Maleziji, Iranu, Jordaniji, Egiptu, Jemnu. Prek skupine Pintaluba smo začeli s prodajo v Afriki in Indiji. Predvsem Indija je kot trg strašen izziv z vidika, kako se ga logistično lotiti, kakšne človeške vire uporabiti in kakšne marketinške aktivnosti uporabiti. Je v okolju, ki je kulturno popolnoma drugačno od tega, kar poznamo.«
Katere so bile ključne inovacije, ki ste jih uvedli v proizvodnem procesu?
»V zadnjih letih smo v proizvodnem procesu prehranskih dodatkov za živali uvedli več ključnih inovacij, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti, varnosti in trajnosti prehranskih dodatkov za živali, hkrati pa odgovarjajo na naraščajoče potrebe in zahteve potrošnikov. Tehnološke inovacije v proizvodnem procesu se implementirajo v formulacijah izdelkov, kjer želimo z uporabo surovin in naravnih bioaktivnih spojin izboljšati zdravje živali, okrepiti imunski sistem in vplivati na dobrobit živali. Z inovacijami ne le da sledimo trendom v reji živali, temveč jih tudi sami oblikujemo. Globalno segrevanje je resničnost, ki nas obdaja, ne glede na to, ali jo priznavamo ali ne. Med plini, ki segrevajo zemljo, je najpomembnejši ogljikov dioksid, ki ga ljudje s svojo dejavnostjo v velikih količinah spuščamo v atmosfero. Poleg ogljikovega dioksida pa je pomemben toplogredni plin še metan.
Živinoreja in poljedelstvo imata pomembno vlogo, saj naj bi doprinesla čez 12 odstotkov k celotnim izpustom, za velik del tega naj bi bil odgovoren metan iz črevesja krav molznic, ki nastane pri proizvodnji mesa in mleka. Zmanjšanje emisij metana je tako ena od najpomembnejših prednostnih nalog v živinoreji. Verjamemo, da optimiranje krmnih obrokov z dodanimi specialnimi krmnimi dodatki predstavlja najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s katerim lahko dosledno zmanjšamo emisije metana v govedoreji za približno 30 odstotkov. V naših razvojnih skupinah na tem zelo uspešno dela naša zaposlena Tina Horvat. Ni nepomembno, da bodo danski kmetje morali zaradi metana plačati posebni davek. Danska je tako prva država na svetu, ki bi naj uvedla davek na ogljik za živino, konkretno za krave, v prizadevanju za zmanjšanje emisij.«
Kako vidite trg prehranskih dodatkov za živali v Sloveniji in globalno?
»Prihodnost trga prehranskih dodatkov za živali v Sloveniji in globalno kaže na pozitivne trende, ki jih poganjajo različni dejavniki. Lastniki rejnih živali in hišnih ljubljenčkov vse bolj skrbijo za zdravje svojih živali, kar vodi v večje povpraševanje po prehranskih dodatkih, ki izboljšajo splošno zdravje, imunski sistem, prebavo in kožo ter dlako. Raziskave kažejo, da se bo uporaba prehranskih dodatkov, ki pomagajo pri rasti in razvoju rejnih živali, povečala zaradi povečanja povpraševanja po živinorejskih proizvodih za prehrano ljudi, kot so mleko in mlečni izdelki, meso in jajca. Ozaveščenost potrošnikov in spoznanje, da so bolj zdrave živali bolj produktivne in proizvajajo bolj kakovostne končne proizvode, sta gonilni sili trga krmnih dodatkov za živali. V skladu s širšimi preferencami potrošnikov se je zgodil premik k naravnim in ekološkim krmnim dodatkom. Vse pomembnejšo vlogo v življenju potrošnikov pa imajo hišni ljubljenčki. Ni naključje, da veliko izdelkov in storitev vstopa na trg hišnih ljubljenčkov, ki odražajo človeške navade in so privlačni tako za lastnike kot tudi za ljubljenčke same. Hkrati pa tudi porast spletnih trgovin in platform za prodajo prehranskih dodatkov omogoča lažji dostop do teh izdelkov širšemu krogu potrošnikov.
V Sloveniji raste zavedanje o pomenu zdrave prehrane za živali, kar vodi k povečanemu povpraševanju po kakovostnih prehranskih dodatkih. Tukaj veterinarji in strokovnjaki za živalsko prehrano igrajo pomembno vlogo pri izobraževanju lastnikov živali. Stroge regulative in standardi kakovosti v Evropski uniji, ki veljajo tudi za Slovenijo, zagotavljajo, da so izdelki na trgu varni in učinkoviti, kar povečuje zaupanje potrošnikov. Vendar se pojavljajo tudi številni izzivi. Trg prehranskih dodatkov za živali je zelo konkurenčen, z velikimi globalnimi igralci in številnimi manjšimi lokalnimi podjetji, ki se borijo za svoj delež. Prihodnost trga prehranskih dodatkov za živali tako v Sloveniji kot globalno je obetavna, z velikim potencialom za rast. Uspeh bo odvisen od nadaljnjega razvoja izdelkov, ozaveščanja potrošnikov in prilagajanja ponudbe njihovim potrebam. Investicije v raziskave, kakovostne surovine in trajnostne prakse pa so ključne za nadaljnji napredek tega trga. Treba pa je poudariti, da imamo trg za rejne živali in trg hišnih ljubljenčkov, kjer pa ne uporabljamo istih vatlov. Ene živali jemo, druge so danes del družine, kar je paradoks. Eden od mnogih, ki spremlja človeka kot živo bitje.«
Če strneva, zapuščate Lek Veterino v dobrih rokah, zato se za prihodnost podjetja ni treba bati.
»Podjetje res zapuščam v dobri kondiciji. Samo v letošnjem letu smo za obdobje prvih šestih mesecev presegli lansko prodajo za več kot 30 odstotkov. Podjetje je praktično brez dolga in z modernizirano proizvodnjo. Pričakujem, da bo podjetje v naslednjih treh letih podvojilo prodajo iz leta 2023 in doseglo dodano vrednost na zaposlenega v višini čez 80 tisoč evrov. Ob dobrem in strateškem vodenju, tu pričakujem predvsem podporo španskega lastnika in njihovo strategijo, pričakujem, da bo EBITDA podjetja 15-odstotna. V podjetje se tudi vlaga, ravno v septembru se začne večja investicija – gradnja skladišča v vrednosti dveh milijonov evrov, kar je zelo pozitivno, saj nihče ne vlaga v neperspektivno podjetje. Prav tako se vsa proizvodnja tekočin seli iz Španije v Slovenijo. Lastnik, skupina Pintaluba, je dober in skrben lastnik. Podjetje v zasebni lasti najbrž ne bo na dolgi rok ničesar prepustilo naključju, zato sem optimist. Zagotovo bo moj odhod prinesel nekaj težav, saj se bodo morali kupci in zaposleni navaditi, da podjetje Lek Veterina gre naprej tudi brez mene. Sem pa prepričan, da Lek Veterina lahko raste naprej, v zadovoljstvo lastnika, kupcev, dobaviteljev in seveda zaposlenih.«