S strahom in spoštovanjem prebivalci obmurskih vasi že od nekdaj gledajo na reko Muro ter iz roda v rod prenašajo sporočilo njene zagonetnosti. Tak pečat reka daje tudi vasem v beltinski občini, za katerimi ima Mura svojo strugo in v katerih so prebivalci z zaskrbljenostjo spremljali moč njenega zadnjega divjanja. Ta reka ima svoje zakonitosti, ki bi jih morali upoštevati in spoštovati, je ob nedavnih poplavah poudaril Marko Virag, župan Občine Beltinci. »Ob tem pa bi se morali znova vprašati, ali smo jih zares tudi usvojili. Vsaj na lokalni in regijski ravni smo se iz preteklih izkušenj nekaj naučili, saj bi bile v nasprotnem primeru razmere ob zdajšnjih poplavah bistveno hujše, medtem ko na nacionalni ravni še vedno ne dojemamo resnosti tega, kar nam Mura sporoča z vsakoletnimi poplavami. In te so iz leta v leto v hujših razsežnostih. To nas vedno znova spravlja v skrb, kako ohranjati obstoječi nasip, da bo vzdržal in služil svojemu namenu.«
Ne samo ob zdajšnjih poplavah, vsako leto ob razlivanju Mure prebivalci beltinske občine utrjujejo nasip. Skrb jim povzroča stanje nasipa med Gornjo Bistrico in Ižakovci, še večjo pa predel ob Melincih, kjer varovalnega nasipa v dolžini približno tristo metrov sploh ni in so tudi ob zdajšnjem razlivanju Mure gasilci skupaj s prostovoljci morali z vrečami zgraditi začasen nasip. »Ob takšnih razmerah je zato nesprejemljivo, da še vedno ni dosežen dogovor o načinu višanja in dograditve visokovodnega nasipa ob Muri, za katerega so zagotovljena sredstva, ker Zavod za varstvo narave ni dal pozitivnega mnenja za predele, kjer bi gradnja nasipa posegla v habitat bele breze in topolov. Mislim, da je prišel čas odločitve, da se prednostno obvaruje ljudi, ki živimo ob Muri, in naše premoženje in ne drevesni habitat, ki ga imamo ob porečju Mure ogromno. Res pa je tudi to, da nam poplave sporočajo, da povsod vendar ne moremo postavljati svojih domov in da je treba reki pustiti njen prostor in pot,« je povedal župan Občine Beltinci, ki v teh dneh slavi 27. občinski praznik.
Lani ste ob tem prazniku izpostavili, da je lokalno skupnost treba graditi z iskrenimi medsebojnimi odnosi, v sožitju in solidarnosti. Ali je to sporočilo pomembno tudi letos?
»Ta apel sem lani izrekel v kontekstu takratnih razmer, torej epidemije in predčasnih volitev. Pri obvladovanju epidemije smo pokazali složnost in solidarnost, je pa politika vnašala med ljudi nemir in sejala razdor. Ne pričakujem, da bi vsi enako mislili, ampak da bi bili strpni ter poenoteni pri bistvenih stvareh za skupnost, regijo in družbo v celoti. Prihodnost moramo graditi na solidarnosti in pozitivnih vrednotah, še posebej pa je o tem treba ozaveščati in opolnomočiti mlade.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
A žalostno je to, da jim starejši ne dajemo dobrega zgleda. Politika s polarizacijo še vedno ustvarja naboje, in če sami ne vidimo tega, da nam to škoduje, potem nam narava sporoča, da moramo stopiti skupaj in sprejemati pomembne odločitve za prihodnost družbe.«
Koliko vam to uspeva na lokalni ravni?
»Mislim, da župan in občinski svet dobro sodelujemo, smo strpni ter uspemo doseči dogovore o pomembnih zadevah. V tem smo lahko zgled. Večina odločitev občinskega sveta je sprejetih soglasno, vendar je v ozadju tega opravljenih veliko pogovorov in tudi pripravljenosti narediti korak nazaj za zbližanje mnenj. Takšno poenotenje si želim tudi na regijski ravni, vsaj okoli bistvenih projektov, ki bi prispevali k ustvarjanju delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, ohranjanju zelenega Pomurja in izkoriščanju potenciala geotermalne energije za ogrevanje in pridelave zelenjave. Pomembno je tudi zavedanje o obstoječi demografski sliki in v povezavi z njo vlaganje v socialno in zdravstveno oskrbo.«
Katere dosežke lokalne skupnosti sami izpostavljate kot najpomembnejše v zadnjem letu?
»Teh je bilo veliko, med pomembnejšimi uspehi pa je zagotovo uspešno pridobivanje državnih in evropskih sredstev za izvedbo naših projektov. S tem denarjem smo v poslovno-industrijski coni dogradili komunalno infrastrukturo, veliko te smo obnovili tudi po vaseh, zaključujemo drugo fazo dograditve pomurskega vodovoda, zdaj gradimo tudi medgeneracijski center. Veseli nas tudi, da se je število prebivalcev v občini povečalo, torej da smo prepoznani kot občina, kjer je dobro živeti, vsekakor pa smo v skupnosti veseli tudi številnih uspehov posameznikov.«
Pri gradnji medgeneracijskega centra se je morala občina dodatno zadolžiti, saj so stroški gradnje zdaj bistveno višji od sprva načrtovanih. Ali bo to vplivalo na prihodnje odločitve občine o pripravi novih podobnih projektov?
»Zadolževanje občine v višini milijona evrov smo predvideli že prej, namen porabe tega denarja pa je razviden v proračunu. Res je pri izvedbi projekta medgeneracijskega centra, s katerim smo uspeli na pozivu LAS Pri dobrih ljudeh, delež sofinanciranja zdaj bistveno nižji, vendar je ta še vedno tolikšen, da se nam bolj splača vzeti ta denar, kot pa reči, da v izvedbo ne bomo šli. Delež sofinanciranja je zdaj namesto 80 odstotkov pol manjši, vendar je projekt s finančnega in vsebinskega vidika v smislu ustvarjanja multiplikativnih učinkov delovanja centra upravičen. Pri teh projektih je težava pretečen čas od priprave projektov do odločitve o prejetih sredstvih sofinanciranja, vprašati pa se moramo tudi, zakaj davek na dodano vrednost ni priznan kot upravičen strošek.
Občina si tudi želi, da bi izvajalci del ponudbe na javni razpis za naložbe z javnimi sredstvi sestavljali na tržnih principih in ne bi sledili zgolj interesu ustvariti maksimalni prihodek. Transparentnost postopkov javnega naročanja zagotovo ni vedno v prid racionalnosti in gospodarnosti teh naložb.«
Občina je prejela sofinanciranje države v višini 350 tisoč evrov tudi za nov mlin in brod na Muri. Kdaj bo objavila javno naročilo za izbiro izvajalca?
»V kolikor zaradi nastalih razmer v državi ne bo prišlo do sprememb pri sofinanciranju takih projektov, pričakujemo, da bomo s postopki izbire izvajalca končali do konca tega leta ter prihodnje leto v približno zdajšnjem času še ujeli turistično sezono.«
Kot župan ste zagrizli tudi v problem ureditve romskega naselja z možnostjo preselitve romskih družin na drugo lokacijo in s tem odprli Pandorino skrinjico. Jo boste spet zaprli ali se lotili izziva?
»Ta Pandorina skrinjica bi se morala odpreti že veliko prej in ob tem, ko smo jo mi, bi zdaj pričakovali, da bi nekateri mediji o tem poročali z večjo mero tenkočutnosti in v podporo reševanja problema. Zagotovo pa je poročanje pripomoglo k temu, da so se odzvali pristojni v državi in smo že imeli sestanek v veliko širšem naboru sodelujočih. Konec avgusta bomo oblikovali delovno skupino z vsemi deležniki, ki imajo vpliv in ki lahko pomagajo pri reševanju problema, da bomo od besed prišli k dejanjem. Želim si, da mediji nadaljujejo s poročanjem o tej temi, vendar z več pozitivnimi sporočili z namenom, da se problem reši predvsem v korist Romov samih.«
Med pomembnejšimi načrti občine je najti vlagatelje v postavitev logističnega centra v Lipovcih, še posebej po tem, ko Luka Koper v tem ni videla več poslovne priložnosti. Nedolgo nazaj ste v zvezi s pridobivanjem vlagateljev bili tudi v tujini. Kakšni so zdaj obeti?
»V zadnjem obdobju je Luka Koper znova pokazala interes in pripravila neke idejne zasnove, ki nakazujejo smer uporabe zemljišč, ki so jih v preteklosti kupili. Prav tako lahko po obisku tujine ter tujih poslovnežev pri nas ugotovim, da v logistični dejavnosti obstaja velik interes za vzpostavitev takega centra, ki so ga zdaj izrazili vsaj trije tuji vlagatelji. S tem moramo najprej seznaniti Luko Koper, ki je lastnica zemljišč, in verjamem, da bomo potem tudi na ravni države našli soglasje, da se to območje v velikosti sto hektarjev, ki je na stičišču z avtocesto in železnico, nameni logističnemu centru. Tega nikakor ni mogoče enačiti z onesnaženo industrijo, ki spet uniči kmetijska zemljišča. Teh sto hektarjev kmetijskih zemljišč pa tudi ne bi bila tako velika izguba, v kolikor bi uspeli na območju Beltinec v kratkem pridobiti možnost umetnega namakanja za dodatnih tri tisoč hektarjev.«
Kakšno je vaše sporočilo ob letošnjem 27. občinskem prazniku?
»Še naprej bomo sledili zastavljenim ciljem komunalnega in prometnega urejanja in temu, da smo naklonjeni gospodarstvu in ljudem, ki tu živijo in se v tem okolju počutijo dobro in varno. Občina ima z javnimi storitvami in samo lokacijo velik potencial za prijetno bivalno okolje, njeni prebivalci pa se lahko predstavimo s tem, da smo prijazni, dobrosrčni in delavni. Samo priložnost nam je treba dati. Ta poziv velja predvsem za tiste na ravni države, ki sprejemajo odločitve, pomembne tudi za nas.»
