Za dobro obveščene ni bilo presenečenje, da se je med kandidati vladajočega Gibanja Svoboda za evropske volitve znašel 30-letni Matej Grah. Mlademu Černelavčanu je namreč v kratkem času uspel nagel vzpon v strankarskih strukturah, kjer uživa posluh in zaupanje alfe in omege, predsednika Roberta Goloba. Visoko mesto na kandidatni listi njegov politični renome še zvišuje in mu omogoča večjo izpostavljenost, hkrati pa zanj deluje spodbudno za 9. junij, ko se bo potegoval za prestižno bruseljsko vozovnico.
Kako ste prišli do vodenja podmladka Gibanja Svoboda, mandata v mestnem svetu in sedaj do drugega mesta na listi kandidatov največje vladne stranke za evropske volitve?
»Iz več razlogov sem se pred dvema letoma odločil aktivno vstopiti v politiko. Predvsem zaradi tega, ker nisem videl nikogar, ki bi zasledoval moje vrednote. Stanje v državi je bilo takrat takšno, da smo imeli omejeno gibanje, na neki način zastrahovanje in nismo mogli izražati svojega mnenja na način, ki je za demokratično družbo sprejemljiv. Kot hemofilik sem ugotovil, da nisem imel na drugi strani nobenega stika odločevalcev, ki bi se zavzemali za potrebe navadnega človeka. Vse to je privedlo do tega, da sem se aktiviral. Dobil sem možnost, da sem se vključil v podmladek Gibanja Svoboda, kar je postalo moje poslanstvo, in potem predvsem na pobudo predsednika stranke in mladih kandidiral za predsednika podmladka. Zdaj sem v drugem predsedniškem mandatu in lahko rečem, da smo zgradili zdravo ogrodje z močno ekipo na temeljih, v katere verjamem. To pomeni, da je podmladek glasen in ima znotraj politične odločevalske funkcije odločevalsko moč.
Kar pomeni, da imamo svojo besedo in lahko zagovarjamo tisto, v kar verjamemo, predvsem pa, da pri tem tudi uspemo. Če večina podmladkov dela na kvantiteti, smo mi šli v smer kvalitetne aktivnosti našega članstva, kar se danes kaže tudi v številu naših članov. Eno je mladinska struktura, drugo pa je odločevalska funkcija, ki jo v podmladku imamo. Na vseh ministrstvih imamo svoje predstavnike, naredili smo močno mrežo, da lahko naše ideje lažje procesiramo. Ker sem navezan na lokalno okolje, sem se odločil tudi za vstop v lokalno politiko. Že prej sem bil aktiven skozi društveno življenje in kot predstavnik v Krajevni skupnosti Černelavci, nato pa tudi kot mestni svetnik v soboški občini. Tako sem se lahko še toliko bolj seznanil z lokalno samoupravo in kako deluje politika na lokalni ravni. To je ena izmed naravnih stopničk, ki mi je prinesla nov vpogled in izkušnjo, da bom lahko na nacionalni oziroma na nadnacionalni evropski ravni uspešno zastopal Slovenijo in lokalno skupnost.«
Boste lahko vse te funkcije usklajevali, če boste še evropski poslanec? So sploh združljive?
»Zagotovo niso. Ravno danes (intervju je bil opravljen v četrtek, 23. maja) imam morda zadnjo sejo mestnega sveta, saj bom v primeru izvolitve to funkcijo prepustil naslednjemu na listi. Predsednik podmladka bom zagotovo ostal, čeprav ne bom toliko v Sloveniji, a v današnji digitalni dobi to ni težava. Zavzemal se bom za drugačno strukturo in delovanje evropskega poslanca. Zadnjih 20 let smo imeli poslance, ki so prišli v Bruselj in se nato prva leta mandata ukvarjali samo s tematikami na evropski ravni ter se morda šele zadnje leto mandata aktivirali na lokalnem terenu.
Sam se bom angažiral, da bomo v Pomurju dobili pisarno evropskega poslanca, da bom lahko med ljudmi in bom, ko ne bom imel obveznosti v Bruslju, poslušal ljudi, poslušal slovenskega kmeta in njegove potrebe ter vse to umeščal v svoje poslansko delovanje. Mnogokrat pozabljamo, da ima Evropski parlament veliko pomembnejšo vlogo, kot mu jo pripisujemo. Okoli 80 odstotkov vseh stvari se sprejema na evropski ravni in potem implementira v državi članici, zato je pomembno, da gremo v Evropo s svojo glavo, z glavo priložnosti in izzivov ter se tam borimo za Slovence.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Alzheimerjeva bolezen: Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjevi bolezni.
Ob evropskih volitvah bodo na sporedu tudi posvetovalni referendumi. Predvsem za referendum o konoplji ste bili med najzaslužnejšimi v podmladku. Toda ali ne bodo ti referendumi še toliko bolj znižali pomena evropskih volitev, ki v očeh državljanov že tako ali tako veljajo za drugorazredne?
»Ko smo v podmladku prvič slišali za morebiten referendum o konoplji, sem v zelo hitrem času, čez noč, spisal referendumski predlog in z njim šel zjutraj v poslansko skupino ter poslance začel vleči za rokave. Če že gremo v to, pričakujem, da gremo v stilu nemške ureditve – tudi za osebno rabo. Da destigmatiziramo in uredimo pridelavo, predelavo ter seveda varno in odgovorno uporabo konoplje. Na to temo obstaja ogromno študij in raziskav. Ne slepimo se: ni to ideja Mateja Graha ali Gibanja Svoboda Mladi, toda treba je izkoristiti priložnost in predvsem politično voljo, da zadevo izpelješ. Ko smo se ukvarjali z referendumskimi vprašanji, sem ves čas težil k ambicioznosti. Tako konoplja kot preferenčni glas sta področji, povezani z Evropo, sta evropski temi. Če pogledamo čez mejo, se tudi druge države pogovarjajo o tem, čeprav nimajo tega na agendi. Konoplja torej je evropska tema, preferenčni glas pa tisti, ki se bo moral vpeljati v demokratično odločanje. Na koncu koncev je tudi prostovoljno končanje življenja svobodna odločitev vsakega človeka in bi moralo postati osnovna pravica. Vse tri teme prispevajo k razvoju demokracije. Če bomo te referendume povezali z evropskimi volitvami in zvišali udeležbo, bomo dosegli enega izmed ciljev in morda s tem volivcem tudi približali evropske volitve.«
Ena ključnih evropskih tem in politik je zeleni prehod. Je začrtana pot prava ali bi bile potrebne modifikacije?
»Kjer koli se pogovarjamo, vedno govorim o pravičnem zelenem dogovoru. Če gremo v to, strošek ne sme pasti na socialno šibke, saj morajo biti največji plačniki onesnaževalci. Prav Slovenci, vseh devet poslancev, moramo biti glasnik interesov Slovenije. Mi imamo to možnost. Po eni strani ravno iz pravičnega zelenega dogovora kot Evropska unija (EU) znova postanemo globalni akter z vlaganjem v znanost in inovacije ter s prodajo produktov, po drugi strani pa na področju kmetijstva, kjer prevladujejo manjše, srednje velike in ekološke kmetije, ki se nikoli ne bodo primerjale z velikimi poljskimi kmetijami. Večina denarja, evropskih sredstev, gre namreč ravno tem velikim kmetijam. Tu je priložnost za slovenskega kmeta, da najdemo način. Če se spomnimo energetske krize, ko je celotna EU trepetala, kje bomo dobili energetske vire. Poudarek moramo dati na obnovljive vire energije, ki jih v Sloveniji imamo, pri čemer se vedno naslonim na Pomurje. Ta potencial lahko izkoristimo ravno pri nas, saj nam lahko geotermalna energija ponudi priložnost tako v kmetijstvu kot tudi pri pridobivanju električne in toplotne energije.
Velik potencial imamo tudi na področju vetrne in sončne energije, kar že sedaj izkorišča država izvrstno, saj smo na tem področju naredili več kot v preteklih 15 letih. Ta kombinacija skupaj z jedrsko energijo je prava. A te ne bo še danes ali jutri. To je tudi največje zavajanje nekaterih pred evropskimi volitvami, saj želijo pridobivati točke na jedrski energiji, a tudi če danes začnemo graditi nov blok jedrske elektrarne, je ne bomo imeli še 20 do 30 let. Pogovarjati se moramo, kakšne možnosti imamo v obnovljivih virih, da bomo samozadostni in ne bomo trepetali, če pride do nove krize. Na evropski ravni moramo zagovarjati tudi večje sofinanciranje kmetijstva, da se bo pridelovala varna in lokalna hrana, in po drugi strani izrazitejše spodbude za obnovljive vire energije. Če bomo to združili, bomo dosegli pravičen zeleni dogovor, ki bo na račun vsakega in zanj ne bodo plačevali navadni ljudje, ampak bodo iz naslova zelenega prehoda imeli celo bonitete.«
Pravite, da lahko EU znova postane globalni igralec, status, ki ga je v zadnjem obdobju izgubila. Kaj mora EU še storiti, da bo ponovno velesila in bolj pomemben igralec na svetovnem parketu?
»Ravno ta del glede vlaganja v znanost, inovativnost in zelene tehnologije, ki jih drugi nimajo, je zelo pomemben. Mnogi očitajo, da je v EU zgolj desetina izpustov na svetovni ravni. Res je, a pred 30 leti ni bilo tako. Ravno ta tehnologija, ki smo jo razvijali v EU in jo prodajali po vsem svetu, je za to zaslužna. Če mi želimo drugim govoriti, kaj je pot za prihodnost, moramo najprej začeti pri sebi. Po drugi strani je ključna tudi enotnost. Pokazali smo jo zgolj na primeru Ukrajine. Treba se je zavedati, da ima zadnje tri mandate večino v Evropskem parlamentu Evropska ljudska stranka in ravno člani te politične skupine so danes najbolj glasni, kaj bi morali narediti, čeprav sami kljub odločevalski moči niso storili nič. Ne za slovenskega kmeta, ne za enotnost, kvečjemu so prispevali k razkroju proevropskih vrednot. Poskrbeti moramo za varnost, mir, moramo biti solidarni, predvsem pa moramo vlagati, kot že rečeno, v znanost in inovacije.«
Ko govoriva o varnosti, je tu verjetno največja tema vojna v Ukrajini. Očitno se tehtnica na fronti nagiba na rusko stran. Bi moral Zahod neposredno vojaško intervenirati?
»S tem se ne strinjam. Deloval sem v diplomaciji in verjamem, tudi zgodovina nam to pravi, da se vojne končajo tako, da se akterji usedejo za mizo in dogovorijo. V Ukrajini mora biti cilj pravičen mir – da se vojna konča pravično za obe strani in ni izgube ozemlja. Še vedno pošiljamo orožje in drugo pomoč, kar podpiram, saj je treba ukrajinskemu narodu stati ob strani, dokler se je pripravljen boriti, a brez diplomacije se ta vojna ne bo končala. Žalosti pa me, da se na Ukrajino danes na neki način pozablja, in to odmikanje nekaterih držav članic od Ukrajine preostale velesile s pridom izkoriščajo. Edina pot je enotnost, stremeti pa moramo, da se na diplomatski ravni najde pravičen mir za vse vpletene.«
Druga stvar je bližnjevzhodni konflikt med Izraelom in Hamasom. Slovenska vlada in še nekatere druge evropske države stremijo k priznanju države Palestine, a kako bo to dejanje v danem trenutku pripomoglo h končanju konflikta?
»Ne gre zgolj za simbolično dejanje. Da se lahko usedeš za isto mizo in imaš isto težo kot Izrael, torej da postaneš enakovreden akter, moraš postati država, zato je priznanje Palestine prava pot. V pozivu predsednika vlade vidim predvsem pozitivne smernice, saj kaže, da se znamo postaviti nasproti močnejšim in večjim državam ter imamo hrbtenico in jasna stališča. Ne smemo pozabiti tudi na humanitarno plat, saj smo ne nazadnje v Palestino poslali dve vojaški letali s humanitarno pomočjo. Znotraj EU tako igramo pomembno vlogo, da pozivamo in združujemo pozive k priznanju Palestine. Končanje vojne je mogoče le na podlagi izpusta talcev in razorožitve, a da vsak dan gledamo genocid, kjer umirajo otroci in ženske, je zame nezaslišano in šokantno. Po drugi strani pa imamo še vedno predstavnike držav in posameznike pri nas, ki niso zmožni ostre obsodbe teh prizorov. Ta genocid je treba v tem trenutku prekiniti in priznanje Palestine je samo prvi in nujen korak.«
Znotraj vaše liste prav gotovo, tako kot pri drugih strankah, poteka hud boj za preferenčne glasove. Kakšni so obeti in kakšen rezultat boste v Gibanju Svoboda šteli za uspeh?
»Zdrava konkurenca znotraj liste je vedno dobrodošla. Uspeh bo, če dobimo enako število poslancev, kot jih imamo sedaj, sam pa bi si želel, da dobimo še kakšnega več. Cilj koalicije je, da dobimo enega več, kot ga bo dobila opozicija. Pet proti štiri bi bil tako velik uspeh za nas. Kot je nedavno dejal predsednik vlade, imamo Pomurci idealno priložnost, da prvič v zgodovini dobimo svojega predstavnika v Evropskem parlamentu. Da sem drugi na listi, je rezultat uspešnega dela mene, celotnega pomladka, predvsem pa dokaz, da imam zaupanje pri najvišjih odločevalcih. To, kar sem delal v zadnjih dveh letih, prihajal na teren in prisluhnil ljudem, bom udejanjal tudi v Evropi. Pomurje želim pripeljati v Evropo in približati Evropo ljudem.«
V kampanji vam je očitno na pomoč priskočila tudi Tina Gaber.
»No, meni ni. Ko smo imeli prva promocijska snemanja, je bila povsem naključno v istih prostorih. Ne vidim težav s tem, da uporabljamo socialna omrežja za to, za kar so namenjena.«