Z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažem Hanom, ki očitno še ne bo tako hitro minister za gospodarstvo, šport in turizem, smo se ob njegovem obisku v Kuzmi pogovarjali o aktualnih problematikah, ki pestijo slovensko gospodarstvo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Gospod minister, da začneva pri najbolj aktualni zadevi – energetski draginji. Glede na to, da je slovensko gospodarstvo močno izvozno naravnano, bi posledice zaustavitve dobave ruskega plina v Evropsko unijo predstavljale hud udarec. Kako se pripravljate na črni scenarij?
»Na ministrstvu skrbno spremljajo situacijo, ki je nastala zaradi vojne v Ukrajini, ko smo po covidu dobili še energetski šok. Vse te podražitve seveda vplivajo na slovensko industrijo, ki je tako, kot ste ugotovili, izvozno naravnana. Kar se tiče naftnih derivatov, ste verjetno spremljali pritisk na naše črpalke, ampak slovenska vlada je morala narediti hitro potezo. V primeru, da bi ohranili obstoječe stanje, ko je bila nafta prepoceni, državni proračun ne bi vzdržal. Kar se tiče plina in elektrike, v vladi pripravljamo nekatere ukrepe. Verjetno bo bistveno lažje pri elektriki glede na to, da smo 75-odstotno samooskrbni in sami proizvajamo električno energijo, vendarle pa smo člani energetske unije, zato včasih nekateri ne razumejo, zakaj je elektrika tako draga. To je zato, ker moramo to električno energijo dati na borzo in jo potem od borze odkupujemo nazaj. Razmišljamo, da bi tudi tukaj regulirali ceno, da bi tudi naše gospodarstvo in gospodinjstva vedeli, po kakšni ceni lahko za neko obdobje kupijo elektriko. Glede plina pa je tako, da so se naši plinovodi tehnično pripravili (plin sicer prihaja v Slovenijo iz treh delov), da bo lahko prišlo dovolj količine plina v Slovenijo. Zaenkrat mi vsi trdijo, da ga je še dovolj in so vse pogodbe, ki so bile v preteklosti podpisane, žive in tudi trgovci s plinom vse pogodbe izpolnjujejo. Seveda pa se cena v tem trenutku vsak dan spreminja in v primeru hudega porasta bo država tudi tukaj morala z določenimi subvencijami pomagati industriji in predvsem gospodinjstvom. Intenzivno se pogovarjamo z vsemi deležniki in računamo, da bomo sredi poletja imeli vse ukrepe, ki bodo omogočili bolj predvidljivo okolje.«
Vaše ministrstvo sicer ob načrtovani reorganizaciji »izgublja« področje naftnih derivatov, pridobiva pa šport. Zakaj so potrebne te spremembe?
»Na ministrstvu smo zadolženi za izračun modularne cene naftnih derivatov, vsa zakonodaja pa je še zmeraj na ministrstvu za infrastrukturo, ampak tukaj z ministrom Bojanom Kumrom sodelujeva, saj gre za horizontalno zadevo – na nek način za problematiko celotne vlade. Res pa je, da dobivamo šport, to je bila ena mojih idej ob prevzemanju ministrstva, saj kot pomembne vidim tri stebre – gospodarstvo, turizem in šport. Kot dolgoletni poslanec in kot nekdanji športni funkcionar sem šport v velikem ministrstvu za izobraževanje in znanost videl kot nekoliko zapostavljen. Nismo denimo znali izkoristiti planetarnih zvezd, kot so Luka Dončić, Primož Roglič, Tadej Pogačar, Tina Maze in drugih. To nam je tudi glavni cilj in upam, da se bo to do konca leta prestavilo na naše ministrstvo, da bomo dali investicijam v šport, v povezavi z gospodarstvom, bistveno večjo pozornost in naredili sinergijo, da bo od tega imel hkrati več državni proračun in bomo na drugi strani zmogli bistveno več denarja nameniti športu. Ni dovolj fotografiranje ob športnikih, ko dosegajo vrhunske uspehe, športu je treba tudi pomagati.«
Do tovrstne reorganizacije vlade po manevrih opozicijske SDS še ne bo prišlo tako hitro. Ko bo, pa boste morali tudi skozi ponoven proces potrjevanja ministrskega položaja?
»Meni kot ministru ne bo treba odstopiti, bom pa moral še enkrat na zaslišanje in predstaviti šport kot nov segment, ki ga bomo pokrili na ministrstvu. Torej ostajam minister, a se bom še enkrat moral predstaviti poslankam in poslancem.«
To bo še letos?
»Upali smo, da bo že ta teden, ampak očitno je SDS zbrala dovolj podpisov, da bo prišlo do postopkov za razpis referenduma. Ker bodo vmes tako sodne kot parlamentarne počitnice, se bo začelo zbirati 40 tisoč podpisov šele septembra, kar pomeni, da bo to reorganizacijo možno izvesti proti koncu leta. Moram pa reči, da sva z ministrom Igorjem Papičem in ekipami že pravno in tehnično usklajena. Tisto sekundo, ko bo to zakonsko možno, smo pripravljeni, da zadeve prestavimo.«
S športom je povezan zakon o investicijah, od katerega si veliko obetajo tudi številne pomurske občine. Bo njegovo izvajanje potem v vaši domeni?
»Res je, gre za investiranje v športno infrastrukturo in zakon je seveda dobro napisan, ampak če nima v ozadju zagotovljenih financ, je zgolj mrtva črka na papirju. Predvideva 150 milijonov evrov investicij v šport v petih letih, torej približno 30 milijonov na leto. En del se bo razdelil na klasično infrastrukturo, kot so športne dvorane, kar bo v domeni šolstva, vse ostalo bo lahko šlo za naše projekte. Osnova je dobra. Ključno je, da v naslednjih državnih proračunih zagotovimo sredstva, ki bodo omogočila razpise.«
Že sedaj je del vašega resorja turizem. Prejšnja vlada ga je nekako rešila s turističnimi boni, v kakšni kondiciji pa je turizem danes?
»Treba je pohvaliti prejšnjo vlado, ki je z boni res naredila pameten ukrep, in menim, da je bil ta denar pametno naložen, saj smo na ta način ohranili slovenski turizem. Seveda so imeli gostinci in določeni še zmeraj težave, ampak če ne bi bilo te državne intervencije, bi bila situacija veliko slabša. Ko gledamo rezultate oziroma primerjamo leto 2019 in leto 2021, se turistični obisk popravlja. To daje dobro izhodišče za nadaljnji razvoj turizma, mi na gospodarskem ministrstvu pa bomo v roku slabega meseca objavili precej razpisov, predvsem za obnovo obstoječih kapacitet. Gre za okoli 69 milijonov evrov, kar je ogromno denarja, s čimer bomo lahko naredili še en korak naprej. Slovenija se mora predstavljati kot trajna, zelena in butična destinacija. Mislim, da imamo dobro strategijo turizma in smo na pravi poti, država pa mora postaviti dobre pogoje in pomagati financirati investicije.
Težava, ki jo opažam v zadnjem mesecu, so kadri. Teh v turizmu enostavno ni in nemogoče jih je dobiti na zavodu za zaposlovanje. Tukaj moramo debirokratizirati postopke, da bo lahko turistično gospodarstvo pridobilo kader izven države. Tega kadra sicer tudi na Balkanu ni več in ga bo treba poiskati izven Evrope, veliko se govori o Filipinih in drugih državah. Absolutno pa moramo paziti, in to kot Socialni demokrati zagotovo bomo, da ne bo prišlo do kakšnih, bom rekel suženjskih razmer, kar smo videli pred kratkim, kaj so nekateri podjetniki zmožni narediti z delovno silo. Skratka odločitev mora biti takšna, da bo omogočila hitrejši pretok delovne sile, in po drugi strani, da bodo zaščitene pravice delavcev.«
Težava ni samo v turizmu, skorajda vsak lokal v Pomurju ima na vratih napis, da išče kader.
»Zagotovo. Niti ne samo v turizmu in gostinstvu, tudi v rudarstvu, industriji ... Ta trenutek se vsi v gospodarstvu pogovarjajo o pomanjkanju kadra, najsi bo za nižje kvalificirano delovno silo ali inženirje. Absolutno bo treba ukrepati.«
S pomurskim turizmom je močno povezana Sava, največja turistična skupina pri nas. Kolikor razumem, zelene luči varuha konkurence glede prevzema preostalega deleža s strani SDH še ni, ampak do tega bo slej ko prej prišlo. Bo tako država postala in ostala hotelir?
»V obdobju samostojne države smo mogoče nekatero državno premoženje prehitro spustili iz svojih rok. Prepričan sem, da smo tudi sami bili veliko krivi zaradi slabega upravljanja, a zdaj ob globalni krizi vidimo, kje smo naredili napake. Kar se tiče turizma, se mi zdi prav, da ostanejo naši hoteli in objekti v slovenskih rokah, seveda pa se je treba dogovoriti, kaj bomo naredili z upravljanjem. Tu moramo gledati, da ne bo upravljanje spet pristalo v rokah političnih kadrov, ki se ne spoznajo na branžo, ampak da damo upravljanje v roke zunanjim strokovnjakom. Tej rešitvi sem sam zelo naklonjen, saj je na koncu treba gledati poslovne rezultate. V turizmu je poleg rezultatov zelo pomemben tudi odnos. V tej fazi bi torej najprej uredili to, na koncu pa se seveda lahko odločamo, če damo hotele na trg. Ampak če že, potem res nekim strateškim partnerjem in ne nekim skladom, za katere vemo, po kakšni filozofiji delujejo – najprej poceni kupijo, nato zmanjšajo vse stroške, izčrpajo in nato prodajo naprej. Nad takšno rešitvijo nisem navdušen.«
Sva na Goričkem, ki je še bolj kot ravninski del Prekmurja pod močnim udarom depopulacije, s slabimi demografskimi kazalniki, slabšim dostopom do osnovnih storitev, tudi poštne poslovalnice se denimo zapirajo, in s prebivalstvom, ki pretežno dela v sosednji Avstriji ali se ukvarja s kmetijstvom. Kako kot gospodarski minister vidite to območje? Kje so razvojne priložnosti?
»V državi moramo ugotoviti, da je nemogoče vse centralizirati, kar smo začeli delati zaradi nekih ekonomskih učinkov. Če se navežem na vaš primer glede pošt – so tudi pomemben faktor v neki razvitosti kraja. Pod našim ministrstvom je zakon o pošti, zato sem jaz že dal nalogo, da začnemo razmišljati, kako in na kakšen način bomo lahko pomagali tako poštni družbi kot podeželju, da nekatere storitve ostanejo tam. Zato bo morala država pač nekaj sredstev nameniti pošti, da se ta ne bo izgovarjala na ekonomske razloge. Kot drugo so pomembne investicije v infrastrukturo, s katerimi moramo nadaljevati, da bodo ljudje imeli dobre povezave in se bodo lahko vozili po normalnih cestah. Območje, kot je Goričko, se mi zdi, da ima potencial v turizmu, zato je treba tako ukrepe kot sredstva ciljno usmeriti, da se bodo ti kraji lahko na tak način razvijali. Neke težke industrije si seveda nobeden niti ne želi. Da pa imamo dobro razvit turizem, morajo ljudje biti med seboj povezani in sodelovati. Ravno odprtje poslanske pisarne v Kuzmi je dokaz, da se v malih krajih ljudje drugače povezujejo, ne glede na politično pripadnost in ideološke poglede. Ko je treba za mali kraj stopiti skupaj, so rezultati hitro vidni.«
V zadnjem obdobju se spet soočamo s porastom covida. Lahko potrdite, da zapiranje gospodarstva več ne pride v poštev?
»Tega si ne bi upal napovedati. Vem, da minister za zdravje to spremlja, in ocena je, da bo do porasta prišlo, ampak mislim, da bo treba s to boleznijo normalno živeti. Strokovnjaki namreč zaenkrat ocenjujejo, da kljub porastu ne bo prišlo do tako velikega pritiska na bolnišnice, saj je kot kaže covid z razvojem različnih sevov oslabel, in zdi se mi, da bomo iz te situacije lažje izšli. Država ne sme sprejemati nekaterih odločitev na takšen način, kot jih je nazadnje. Menim, da je ljudi treba ozaveščati na način, da je vsak odgovoren najprej zase in posledično nato tudi za druge. Kdor se bo hotel cepiti, naj se cepi, treba bo verjetno tudi držati distanco in ohranjati osnovno higieno rok. Mislim, da bomo lažje prebrodili zadevo. To je seveda moje nestrokovno razmišljanje, saj ne vemo, kaj bo, če bo res kaj hujšega. Sem pa za to, da se zaupa pravi stroki.«
Vemo, da je v času prejšnje vlade gospodarstvo velikokrat trčilo z zdravstvom.
»Kar je tudi normalno, ampak mislim, da bi država ob energetski krizi, inflaciji in obveznostih, ki jih ima, z novimi 'lockdowni' zelo težko prebrodila vse te čeri.«
Če za konec rečeva še kaj o vaši stranki SD. Na jesenskem kongresu pričakujete velike spremembe, morda celo v vodstvu stranke? Volilni rezultat namreč ni bil ravno bleščeč.
»Vsi, ki smo že nekaj časa v stranki, smo pričakovali več. Moram reči, da sem bil presenečen nad velikim rezultatom Gibanja Svoboda, a zelo težko je za to kriviti našo predsednico Tanjo Fajon. So pa naši kongresi zmeraj zelo zanimivi in demokratični, to bo že naš 14. kongres. Upam, da ne bo tako kot na 14. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ko so oder zapuščali v solzah. Pričakujem kvaliteten kongres in mislim, da velikih sprememb v vodstvu stranke ne bo prišlo.«