Nekdanji poslanec državnega zbora Matjaž Nemec, ki je v evropskem parlamentu nadomestil Tanjo Fajon, se je mudil v Murski Soboti v sklopu projekta mobilna poslanska pisarna. Kljub natrpanemu urniku, ki je bil že nekoliko predvolilno obarvan, saj so prihodnje leto evropske volitve, si je vzel čas za pogovor o aktualnih bruseljskih temah za naš časopis. Spregovoril je o nekaj najbolj odmevnih področjih, ki zadevajo evropsko politiko. Med drugim je zavzel stališče o osamosvojitvi Evrope od Združenih državah Amerike, ki je zelo podobno nedavnim trditvam francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Te so, kot vemo, povzročile pravi vihar v svetovni politiki. Nemec je kritičen tudi do delovanja konkurenčne Evropske ljudske stranke in do predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, hkrati pa odkrito priznava, da se spogleduje s ponovno kandidaturo za evropskega poslanca.
Kako bi kot nekdanji državnozborski poslanec primerjali delo v evropskem parlamentu in državnem zboru?
»V profesionalnem smislu je kar nekaj razlik. Ključen element pri meni so bile izkušnje –začel sem na lokalnem nivoju, nadaljeval na nacionalnem in sem zdaj na evropskem. Pogoji za delo so dobri – retorika in dialog sta relativno bolj umirjena kot v slovenskem parlamentu, kar je gotovo dobro. Okolje je stimulativno in tolerantno, saj imamo ves čas pred sabo v uvidu, da prihajamo iz 27 različnih držav, a z jasnim ciljem, da ohranimo in okrepimo EU ter države znotraj nje. Velik del sredine je vajen sodelovanja, česar nismo vajeni v slovenski politiki. To je mogoče ta del, ki ga pogrešam in želel bi si, da pride tudi v Sloveniji neka generacija politikov, ki bo presegala delitve. Razlike bodo vedno, a poglavitno je, na kakšen način se vodi dialog. Mislim, da nam je Bruselj lahko v tem primeru zgled in neko vodilo. Slovenija v evropskem kontekstu ni samo samostojna državna, ampak je tudi enakovredna država, zato se kot evropski poslanec čutim enakovrednega vsem ostalim, iz česar pa izhaja tudi moja samozavest, da zastopam interese, ki niso zgolj strankarski, ampak predvsem slovenski.«
V zadnjem obdobju je bilo na evropski ravni veliko govora o prepovedi avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje do leta 2035. Za takšno prepoved ste glasovali tudi sami.
»Članice EU so se dogovorile, kako pristopiti do tega stališča v parlamentu, in ta je to stališče potrdil. Širši pogled na naraščajoče trge na tem področju, predvsem na Kitajsko, nas postavlja v položaj, da če ne bomo prvi, ki bomo avtomobilsko industrijo prilagodili trendom, nas bodo drugi prehiteli. Kompromis je bil sedaj dosežen. Evropski parlament je odigral predvsem vlogo kažipota – v kakšno smer in pod kakšnimi pogoji ter v kolikšnem času naj se avtomobilska industrija prilagodi tem trendom, zato je tudi velika večina poslancev glasovalo tako, kot smo se dogovorili.«
Aktualna je tudi uredba o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države, ki razburja slovenske kmete. Kakšno stališče zavzemate glede te sporne uredbe?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
»Sem absolutno kritičen gleda tega in se zavedam problematike – praktično pogroma slovenskega kmetijstva, če bi uredbi sledili dobesedno. Treba se bo dobro pogajati, kar pa mora z našo pomočjo storiti slovenska vlada – specifiko slovenskega kmetijstva je treba upoštevati. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da do uveljavitve uredbe ne bo prišlo v taki obliki, kot je bila predlagana.«
Najbolj pereča tema pa je zagotovo vojna v Ukrajini, kjer je EU zavzela jasno stališče in februarja sprejela že 10. sveženj sankcij proti Rusiji ob tem pa Ukrajini pomaga tudi vojaško. Bo podpora EU trajala v nedogled?
»Sem eden od tistih, ki zagovarja zunanjo politiko, katera ni osredotočena samo na eno zunanjepolitično vprašanje. Izzivi glede vojne v Ukrajini so zelo pomembni, ne smejo pa biti edina tema. Bližnji vzhod, sever Afrike … ugotavljamo, da globalne spremembe potekajo silovito, ampak to se ne dogaja samo v Ukrajini, ampak širom po svetu. EU v bodoče ne bo smela biti več tako varnostno in zunanjepolitično odvisna od ZDA. Mislim, da mora biti to prvo vodilo za prihodnjo sestavo Evropske komisije in parlamenta. Da se torej nekoliko osamosvojimo in najdemo svoj prostor pod soncem. Kompleksnost globalnega sveta predvsem pomeni, da moramo znati odigrati vlogo povezovalca in ne razdiralca. V primeru Ukrajine je EU to priložnost zamudila, v ta prostor pa zelo korenito vstopa Kitajska. Jasno je, kdo je v Ukrajini agresor in kdo je ogrožen in prav je, da Ukrajini pomagamo, a noben konflikt ni enoplasten.«
Torej ste v prvi vrsti za iskanje mirovne rešitve v Ukrajini.
»Vsak konflikt je treba reševati za mizo. Seveda se postavlja vprašanje, kdaj je pravi trenutek in kako do tega momentuma priti. Problem v evropski politiki sedaj je ta, da čim rečeš, da se bo treba pogajati, si takoj prorurski, kar pa seveda ne drži.«
Pa verjamete, da je v tej fazi miren izhod možen?
»Prisiljen sem v to verjeti.«
Povejva še nekaj o naši sosedi, državi članici, ki ima z EU kar razburkane odnose v zadnjem času, Madžarski. Menite, da je Madžarska z Viktorjem Orbanom na čelu sposobna izvesti zahtevane reforme, s katerimi ji bo omogočen dostop do znatnega dela evropskega denarja? Zdi se, da so evropska sredstva dejansko tudi edini mehanizem, s katerim lahko EU disciplinira Madžarsko, a tu je na kocki tudi kredibilnost EU.
»Ne bom govoril o Madžarski, ampak bom govoril o predsedniku Orbanu – zelo je spreten pri tem, da izkorišča vse vzvode, ki jih ima posamezna država članica, da uveljavlja svojo voljo. Toda tudi potrpljenje ostalih članic ima določene meje. Lahko bo prišel dan, upam sicer da ne, ko se bo moral madžarski narod odločiti, ali si želi biti del vseevropske družine. Nismo še tam, ampak trend gre v to smer. Želel bi si, da o tem ne bi bilo niti razprave in bi bilo samoumevno, da je potrebno zagovarjati vrednote, ki so zgradile EU.«
Predsednica EK Ursula von der Leyen naj bi bila v igri za mesto nove generalne sekretarke Nata. Kaj bi njen odhod pomenil za EU?
»Je ena od kandidatk – v kontekstu prihajajoče ureditve komisije pa je potrebno počakati prihodnje volitve, ki so bodo odvile prihodnje leto. Zdi se, da predsednica komisije ni deležna podpore, da bi nadaljevala svoje delo na tem položaju, je pa res, da je veliko odvisno od volitev. Kar me v tem trenutku, eno leto pred volitvami bega in skrbi je predvsem povezovanje in spogledovanje njene ljudske stranke z nekimi radikalnejšimi političnimi oblikami, kot denimo z Melonijevo – predsednico italijanske vlade, ki velja za najbolj desno vlado v povojnem času v Italiji, ali z nekaterimi drugimi politiki, ki so bližje Orbanovi Madžarski kot Evropski ljudski stranki. Evropska ljudska stranka se bo morala odločiti s kom nadaljevati pot. Ali s tistimi, ki gradijo Evropo, ali tistimi, ki jo razdirajo in v to matematiko pade tudi Von der Leynova in njena nadaljnja vloga.«
V javnosti prevladuje občutek, da je Bruselj povsem odtujen od preprostega državljana. Kako vi vidite prihodnost Evrope?
»Kot zavedni Evropejec in nekdo, ki je živel ob zahodni meji celotno življenje, sem prepričan, da je prava pot EU v nadaljnji integraciji. Ne samo v geografskem smislu, ko govorimo o Zahodnem Balkanu, ki ga je nujno treba integrirati v čim krajšem času zaradi stabilnosti, miru in možnosti razvoja, ampak tudi v smislu integracije znotraj že obstoječih držav članic. Tudi sam veliko delam za to in sem nosilec zanimivega projekta, s katerim smo vzpostavili enotno platformo za vstopne vizume. Gradimo neki nov steber identitete EU. Kot Slovenci pa smo dosegli ne le samostojnost, ampak tudi uveljavitev v evropski družini, kar nam je bilo omogočeno samo v multilateralni ureditvi koncepta EU, ki jo tudi sam vneto zagovarjam.«
Decembra je Evropski parlament pretresla korupcijska afera. Kako ste doživljali to afero, s katero je bil precej omajan ugled evropskega parlamenta in ali ste tudi sami nemara že doživeli kako »nespodobno povabilo«?
»V tem vidiku je naša, slovenska zakonodaja, nekoliko bolj urejena in transparentna. Kot poslanec državnega zbora sem namreč jasno vedel, kako široko je moje delovanje – kakšne so moje pravice in obveznosti. V evropskem parlamentu to še ni popolnoma definirano, ampak smo zdaj ravno v fazi, da bi se zaradi afere, ki jo omenjate, vzpostavila institucija, ki bi bdela nad tem in postavljala določena pravila. Kot odgovor na to afero, sem posledično postal vodja delegacije Magreb, ki združuje države severozahodne Afrike, saj je moj predhodnik bil vpleten v afero s Katarjem, Marokom in Mavretanijo. Zadolžen sem za to, da vzpostavimo odnos z dvema od petih držav, ki sta v postopkih – Mavretanijo in Marokom. Na nas samih je sicer precejšnja odgovornost samoomejevanja pri takem početju. Ne boste verjeli, ampak slovenska politika me je vzgojila na način, da niti pomislil ne bi na stvari, ki so jih moji predhodniki v evropskem parlamentu počeli in verjamem, da to velja za vse evropske poslance iz Slovenije.«
Se boste prihodnje leto potegovali za nov mandat evropskega poslanca?
»V stranki SD smo začeli postopek evidentiranja, a nismo imeli še nobenih pogovorov v tej smeri. Če smem biti zelo oseben, se spogledujem z možnostjo ponovne kandidature. Našel sem svoj prostor in bil sprejet, zato vidim veliko priložnosti za nadaljnje delo v Bruslju. Prej ste ravno omenili odtujenost evropske politike – naj omenim, da približno dve tretjini zakonodaje, ki se sprejema v državnem zboru, sloni na zakonodaji, ki smo jo prej sprejeli v evropskem parlamentu. V zakonodajnem smislu skratka to ni abstraktno in oddaljeno področje odločevanja, ampak lahko na lastni koži občutimo odločitve iz Bruslja. Moje poslanstvo je, da tudi prek teh mobilnih pisarn, ki jih vzpostavljam po Sloveniji, povežem lokalno skupnost, poslance državnega zbora in evropski parlament – le tako lahko ustvarjamo neko kohezijo interesov, ki jih potem lahko skupaj uveljavljamo.«
Kakšno je vaše mnenje o slovenskem komisarju Janezu Lenarčiču, ki naj ne bi imel podpore premierja Roberta Goloba pri naskoku za nov mandat?
»Predsednik vlade je tisti, ki po evropskih volitvah predlaga evropskega komisarja, jaz lahko samo delim pozitivno izkušnjo, ki jo imam z Lenarčičem. Na področju požarne varnosti, povečanju sredstev za civilno zaščito in povečanju sredstev iz naslova kriznega reševanja sva veliko sodelovala in premaknila stvari. Nihče si ni ob začetku mandata mislil, da bo naš komisar tako izpostavljen zaradi številnih požarov, poplav in potresov ter potreb, ki jih pokriva njegov resor. Tukaj bi si morali Slovenci v tujini pomagati in v tem kontekstu lahko povem samo najbolj pozitivne stvari o njegovem delu.«
Kako pa kot podpredsednik koalicijske SD ocenjujete trenutno dogajanje v vaši stranki in vladi, ki ji pada podpora javnosti?
»V SD imamo neko notranjo dinamiko in smo edina parlamentarna stranka, ki ji je s številnimi predsedniki uspelo ohraniti močan položaj v slovenski politiki. Ta notranja dinamika, ki se trenutno odvija v stranki, pa je predvsem odziv lanskih državnozborskih volitev. Čeprav je bil vtis bistveno popravljen na jesenskih lokalnih volitvah, smo kot stranka z bogatimi izkušnjami veliko bolj ambiciozni. S takšnim rezultatom, kot smo ga bili deležni lanskega aprila, gotovo ne moremo biti v celoti zadovoljni. Če želimo uveljavljati naš socialdemokratski program, moramo biti bistveno močnejši v promociji naših politik v slovenskem političnem prostoru.«