Roman Ladislav Ratkai je po podpori v svetu zavoda po pričakovanjih dobil še zeleno luč vlade za zasedbo položaja direktorja Splošne bolnišnice Murska Sobota. Mandat bo uradno začel prvega aprila, ko bo predčasno prenehala direktorska funkcija Danielu Grabarju, ki bo še naprej delal v bolnišnici kot zdravnik. Pravnik, doma iz Murske Sobote, ki je doslej deloval v finančnih krogih in se od odhoda iz družbe Alta Skladi ukvarja s samostojnim podjetništvom in trgovanjem z vrednostnimi papirji, dejstvo, da prihaja »od zunaj«, dojema kot prednost. V bolnišnično strukturo bo, kot pravi, vstopil povsem neobremenjen in pod nikakršnimi vplivi. Ratkai napoveduje spremembe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurska občina že drugič v brezplačni najem dobila prikazovalnik hitrosti
Občina Razkrižje je bila uspešna pri pridobitvi šestmesečnega brezplačnega najema prikazovalnikov hitrosti.
Po spletu naključij je svet zavoda odločal le o vaši vlogi. Zakaj menite, da je bilo za vodenje regijske ustanove takega tipa, kot je soboška bolnišnica, zanimanje tako skromno?
»Ne vem sicer, kakšno je bilo zanimanje za vodenje Splošne bolnišnice Murska Sobota v prejšnjih mandatih, ampak tako malo prijav je mogoče pripisati situaciji, ki trenutno vlada v tej instituciji in v zdravstvu na splošno. Še bolj pa sem bil presenečen, da ni bilo nobene prijave kandidatov iz zdravstvene stroke, saj gre za eno največjih in najpomembnejših regijskih institucij.«
Tudi vi doslej niste delovali v zdravstvu. Kako to, da ste se odločili za ta izziv?
»Zdravstvo je trenutno pred največjim izzivom zaradi zdravstvene reforme. Zavedam se, kakšni so trenutni problemi v zdravstvu in kakšne so razmere. Res je, da v zdravstvu do sedaj nisem deloval, vendar sem se tudi ob menjavi prve službe lotil popolnoma novega izziva. Šlo je za popolnoma novo področje dela, ki do takrat sploh ni obstajalo. Veliko je primerov, ko ljudje namesto svoje osnovne dejavnosti začnejo delati v popolnoma drugih. Poznamo mnogo takih primerov v Pomurju, Sloveniji in na svetu. Naslednje, kar me je pritegnilo, je študija ekonomskih učinkov zdravstvenih sektorjev, v kateri je bilo ugotovljeno, da imajo zdravstveni sektorji v manj razvitih gospodarstvih večje učinke kot v zelo razvitih gospodarstvih. Podobno se je pokazalo tudi v študiji regijskih učinkov, da so ekonomski učinki večji v ekonomsko manj uspešnih regijah, kot je tudi Pomurje. V času prizadevanj za ekonomsko okrevanje in v času predvidene zdravstvene reforme pomeni to priložnost za bolnišnico, regijo in od nas je odvisno, ali jo bomo izkoristili.«
Znano je, da ima bolnišnica težave z likvidnostjo in negativnim poslovanjem. Imate načrt za stabilizacijo finančnega stanja?
»Finančno stanje je slabo in ga je treba spremeniti. Prave razsežnosti problema bom preučil takoj po nastopu mandata. Splošna bolnišnica Murska Sobota mora poslovati tako, da lahko v vsakem trenutku pravočasno izpolnjuje zapadle obveznosti oziroma da je likvidna in trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti. Pregledal bom stroške materiala in storitev ter naredil analizo stanja. Po analizi bomo videli, koliko je rezerv. Pri tem je treba poudariti, da bodo stroški energentov še vedno nad povprečjem, prav tako drugi stroški zaradi inflacije. Poleg tega bo treba uvesti dodatne aktivnosti še na strani prihodkov. Cilj nam mora biti obvladovanje finančne vzdržnosti poslovanja z zviševanjem prihodkov in z dopolnitvijo poslovnega modela.«
Tu nastopi večna delitev med javnim in zasebnim zdravstvom. Kako vidite to ločnico?
»Absolutno se bom zavzemal za javno zdravstvo. To je sistem zdravstvenega varstva, ki deluje v korist pacienta. V zdravstvu je treba narediti vse, da bo v ospredju pacient, in to ne sme biti samo floskula, ki ostane na papirju. Dostopnost zdravnika in kakovostno zdravljenje sta ključna elementa javnega zdravstva. Z zasebnim zdravstvom nimam težav, vendar mora biti razmejitev med javnim in zasebnim jasna. Večina storitev mora biti opravljena v javnih zdravstvenih zavodih, kar pomeni 80–85 odstotkov v prid izvajalcev javnih zavodov.«
Slovensko zdravstvo ima na splošno številne strukturne probleme in težko pričakuje napovedano reformo. Kje vidite največje težave, predvsem v kontekstu soboške bolnišnice?
»Slovensko zdravstvo se s strukturnimi problemi srečuje že 30 let. Največji problem je transparentnost poslovanja, iz česar izvirajo vsi nadaljnji problemi, saj potem zmanjka denarja za paciente, zaposlene, njihove delovne pogoje, digitalizacijo, pojavijo se dolge čakalne vrste, povečanje administracije in še mnoge druge negativne strani zdravstva. V tej smeri bo šlo tudi moje delovanje v kontekstu soboške bolnišnice. Zahteval bom popolnoma transparentno poslovanje, delovanje samo in izključno v korist splošne bolnišnice. S tem se bo izboljšal položaj pacientov in zaposlenih. Treba bo izboljšati odnose med zaposlenimi ter jih nagraditi za dobro opravljeno delo. Na ta način bomo zagotovili prihod kakovostnega kadra v našo bolnišnico. Zdravstvena reforma je v pripravi in zajema vse naštete elemente. Če bo implementirana, se zdravstvu obetajo boljši časi.«
Predvidevam, da si boste želeli ob nastopu direktorske funkcije sami postaviti ekipo. Kakšna bo usoda dosedanjih pomočnikov?
»Vsak direktor sestavi svojo ekipo, s katero namerava doseči zadane cilje. Ekipa mora biti kompatibilna, njeno delo bo glede na razmere vse prej kot lahko. Bistvo ekipe bo transparentnost, delovanje v skladu z zakoni in standardi, delo pa bomo gradili na dolgi rok. Tim bodo sestavljali ljudje z različnih področij in z različnimi sposobnostmi ter znanji, ki jih potrebuje bolnišnica. Zahteve do njih bodo velike, zato bo gotovo prihajalo tudi do sprememb znotraj ekipe. Nekateri bodo odšli, nekateri pa bodo delali na drugih delovnih mestih v bolnišnici.«
Kakšna je vaša vizija soboške bolnišnice, kje jo vidite čez štiri leta ob koncu mandata?
»Vizija soboške bolnišnice čez štiri leta ali več je, da dobijo pacienti pravočasno in čim višjo kakovost obravnave, da izboljšujemo procese zdravljenja in obravnave pacienta. Zaposlenim je treba zagotoviti spodbudno, prijetno in varno delovno okolje in omogočiti aktivno sodelovanje pri razvoju soboške bolnišnice. Treba jo je transformirati iz tradicionalnega okvira bolnišnice v sodobno zdravstveno institucijo, usmerjeno v zagotavljanje zdravja in dobrobiti – »Health and Well-Being«. V Pomurju mora soboška bolnišnica utrditi položaj sidrne institucije v tej regiji, za katero je značilen pomemben socialno-ekonomski učinek na lokalni ekonomski ekosistem prek zaposlovanja, dobaviteljskih verig in drugih oblik sodelovanja. Soboška bolnišnica mora zagotoviti dostopnost kakovostne zdravstvene oskrbe v regiji, kot zelo velik delodajalec pa zagotavljati ustvarjanje varnih, stabilnih in kvalitetnih delovnih mest.«
