Niti pol leta ni minilo od takrat, ko je prisegel minister brez resorja Mark Boris Andrijanič, ki vodi novoustanovljeno vladno službo za digitalno preobrazbo, pa digitalni minister napoveduje že številne ukrepe. Ministru smo odščipnili nekaj minut za krajši pogovor ob njegovem obisku Pomurja 23. novembra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Kakšno je stanje na področju digitalizacije in digitalne pismenosti v Pomurju in Sloveniji na splošno?
»Lahko rečem, da se Pomurje in celotna Slovenija v tehnološkem smislu prebujata. Imamo ogromen potencial v zelo veliko zagonskih in visokotehnoloških podjetjih, prav tako se pospešeno digitalizira tradicionalna industrija. Največ manevrskega prostora za izboljšave pa imamo na področju digitalne pismenosti. Tu imam v mislih starejše in ranljive skupine, za katere mora država narediti več, da jih opremi z osnovnimi digitalnimi veščinami, da se bodo otresli strahu pred novimi tehnologijami in jih uporabljali v svojo korist. Prav zato načrtujemo velik projekt – digitalni bon, s katerim želimo zagotoviti brezplačne tečaje in tudi moderno računalniško opremo prav za te skupine. Hkrati želimo navdušiti čim več mladih za tehnična znanja in tehnične poklice – to so poklici prihodnosti. Predvsem je tu želja navdušiti čim več deklet za te poklice. Danes sem denimo v učilnici SPTŠ videl samo dve dijakinji. To je ogromen neizkoriščen potencial, zato želimo v naslednjem letu v okviru širše kampanje promovirati tehnična znanja in poklice med dekleti in pri tem izpostaviti uspešne slovenske inovatorke, podjetnice in raziskovalke. Področje digitalnih veščin, navduševanje mladih nad tehničnimi znanji – to so absolutne prioritete naše vladne službe.«
Omenili ste digitalni bon, ki bi gotovo veliko upravičencev glede na demografsko sliko našel v naši regiji. Lahko poveste, kdaj bi uvedli ta ukrep in kako?
»Uvedbo digitalnega bona načrtujemo že naslednje leto, prek javnih razpisov za sofinanciranje tečajev osnovnih digitalnih veščin za starejše in druge ranljive skupine. Ti tečaji bodo morali vsebovati tudi uporabo modernih spletnih orodij, kot so spletno bančništvo in spletne storitve javne uprave. Želimo, da ljudje vidijo in prepoznajo digitalne rešitve kot nekaj uporabnega, kar jim lahko prihrani nekaj časa, denarja in živcev. Tukaj bi poudaril, da se Slovenija na področju digitalizacije premika v pravo smer. V zgolj enem letu smo na DESI-jevi lestvici digitaliziranosti družbe in gospodarstva napredovali za tri mesta, kar je lep uspeh. Moramo pa poleg področja digitalnih veščin nagovoriti tudi problem povezljivosti. Čim prej moramo zagotoviti 100-odstotno pokritost z optičnim internetom.«
Kako je s pokritostjo v Pomurju?
»V Pomurju smo na okoli 90 odstotkih, kar je nad slovenskim povprečjem. To je dobro, a moramo priti do 100-odstotne pokritosti. Primeri kot ta, na katerega sem naletel tudi med obiskom Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti, da dve dijakinji v kraju svojega bivanja nista imeli širokopasovnega dostopa, so v 21. stoletju popolnoma nesprejemljivi. Vlagali bomo v povezljivost, digitalne veščine in še naprej skušali modernizirati spletne storitve javne uprave in jih čim bolj približati vsakemu od nas, pa naj gre za naše starše ali nas same.«
Domnevam, da vaše delo vključuje tudi veliko usklajevanja med posameznimi resorji.
»Tako je. Moja glavna naloga je, da koordiniram in pospešujem aktivnosti na področju digitalizacije, ki jih izvajajo drugi resorji. Skratka, v celoti sem odvisen od drugih. Želim pa biti povezovalen in hkrati vsaj malo nestrpen. Dnevno imamo sestanke na temo digitalizacije zdravstva, pa naj gre za pilotni projekt E-oskrbe ali za razširitev telemedicine tudi za kronične in rakave bolnike. Vsak dan imamo sestanke tudi na področju digitalizacije šolstva, javne uprave in gospodarstva. Poteka ogromno projektov, ki pa do sedaj niso bili povezani med seboj. Zdaj ko imamo centralno koordinacijo, vse skupaj poteka mnogo bolj tekoče, ker imajo stvari končno rep in glavo.«
Kaj pa bo z vladno službo za digitalno preobrazbo prihodnje leto po 24. aprilu?
»Ne vem, a mislim, da bo ta vladna služba obstala. Delamo dobro in z krasno, mlado in talentirano ekipo se zelo trudimo, da vzpostavimo zdrave temelje za naprej. Ne glede na to, katera ekipa bo prevzela Slovenijo po volitvah, menim, da bo prepoznala vrednost te vladne službe. Jaz bom presrečen, če bo ta vladna služba obstajala še naprej, pa tudi če mene več ne bo zraven.«
Bi si pa verjetno želeli nadaljevati začeto delo.
»Če bi dobil priložnost, da dokončamo ključne projekte, bi to z veseljem izkoristil. Ampak, kot rečeno, ni to moj ključni cilj. Moj cilj je, da postavimo na noge službo, ki bo odlično funkcionirala z mano ali brez.«