"Resor je odvisen od zunanjih dejavnikov, kot so velika nihanja cen, izbruhi bolezni in škodljivcev, neugodni naravni pojavi in vremenske razmere ter vojna v regiji. Naš temeljni cilj mora biti, da zagotovimo bodočim rodovom zdravo okolje in dovolj čistih naravnih resursov, kot sta voda in zemlja, za njihovo preživetje," je dejala v današnji predstavitvi pred člani matičnega odbora DZ.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Hrana mora biti po njenem prepričanju pridelana čimbolj lokalno, varno in na tradicionalen način, oskrba nemotena in z večjo dodano vrednostjo. Pri tem je pomemben učinkovit nadzor nad izvorom. Predelava pa mora biti okolju prijazna, podnebno nevtralna, ohranjati mora biotsko raznovrstnost. Razvijati je treba nove, trajnostne načine kmetovanja in zmanjšati vnos fitofarmacevtskih sredstev. Na zaščitenih površinah pa je treba spodbujati ekološko kmetijstvo, je poudarila.
Kandidatkin cilj je povečati samooskrbo hrane znanega porekla ter čim več te hrane zagotoviti javnim zavodom. Pomembna je po njenih besedah krepitev pravičnega partnerskega sodelovanja med deležniki, pri čemer je treba poskrbeti za povečanje dodane vrednosti zlasti pri primarnih proizvajalcih. Povečala bi rada prodajo neposredno na kmetijskih gospodarstvih ter poskrbela za socialno vzdržnost. Pri tem je omenila krepitev podeželja in dvig ugleda kmetov. Za to bo treba pripraviti nacionalni program samooskrbe s hrano in določiti cilje, je podčrtala.
Za dosego naštetega pa se bosta morala po njenem prepričanju zgoditi generacijski preboj in znižanje povprečne starosti nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki je sedaj pri 62 letih. "To bomo dosegli, če bomo izvajali že sprejeti akcijski načrt," je ocenila. Ob tem bo treba poskrbeti za primeren obseg kmetijskih zemljišč, ki se je med letoma 1991 in 2021 zmanjšal za 14 odstotkov, in njihov proizvodni potencial, pri čemer so pomembne naložbe v infrastrukturo. Poenostaviti bo treba tudi postopke opredeljevanja novih zemljišč z usmeritvijo v pridelavo hrane.
Kmetijstvo bo treba prilagoditi podnebnim spremembam ter poskrbeti za dobrobit živali. "Treba bo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in prilagajati kmetijstvo: investirati v nakupe rastlinjakov, nove tehnologije, pridelovalcem pomagati z namakanjem, protitočnimi mrežami in zavarovanji," je naštela ter izpostavila, da se bomo morali kot država opredeliti do protitočne obrambe. Za dobro počutje živali v času vzreje pa bo treba poskrbeti za dobre pravne podlage. "Če želimo doseči napredek tega resorja, bo treba okrepiti sodelovanje med institucijami ter med vsemi akterji s področja izobraževanja, stroke in civilne družbe," je menila kandidatka za ministrico. Sodelovanje bo moralo potekati v vertikalni in horizontalni smeri in med različnimi sektorji, pri čemer bo treba vzpostaviti ustrezne delovne skupine in njihove usmeritev oblikovati v ukrepe.
Na področju gozdarstva si bo prizadevala, da gozdovi ostanejo odprti, "ustrezno pa bo treba sankcionirati tiste, ki delajo škodo". Pri gozdovih v zasebni lasti je težava razdrobljena lastniška struktura, treba bo povečati delež državnih gozdov. Prizadevanja za povečanje dodane vrednosti so po njenem ostala na papirju, zato bo nujen učinkovit in ustrezen nadzor nad prometom gozdnih asortimentov. Za višjo dodano vrednost lesa bo treba posodobiti akcijski načrt.
Na področju divjadi in lovstva je treba skrb nameniti hitrim in učinkovitim postopkom za povrnitev škode. "Pomembni so vzdržno sobivanje, načrtno upravljanje divjadi in zveri ter hitro izplačane odškodnin," je dejala. Področje čebelarstva je po njenem mnenju v zadnjem času doseglo velik napredek, delo bo treba nadaljevati ter spodbujati mlade za to panogo in kmete k zasaditvi čim večjega deleža medovitih rastlin. Pri ribištvu bo treba zagotavljati pomoč na področju oviranega ribolova.
Pri prehrani pa je treba po njenem prepričanju nadaljevati sheme kakovosti, povečati promocijo slovenske hrane ter oblikovati načrt za manj izgub in manj odpadne hrane. Povečati je treba dobavo lokalno pridelane hrane predvsem javnim zavodom, je še dejala in dodala, da bo vse to možno izvesti le z ustreznimi pravnimi podlagami in dobrim sodelovanjem.